TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Pri objektivnem merilu gre za presojo, ali bo uradna oseba v postopku zagotavljala uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njeno nepristranskost. Ključno merilo, ki ga je v zvezi z objektivnim testom treba uporabiti, je merilo okoliščin, ki narekujejo (opravičljivo) bojazen pristranskosti uradne osebe v konkretni zadevi. V tem pogledu je pomemben tudi vtis, ki si ga ustvari stranka, vendar ta ni nujno odločilen. Odločilno je, da je mogoče bojazen pristranskosti objektivno utemeljiti.

V postopkih, ki naj bi glede na svojo vsebino pri inšpektorici vzbudili odklonilni odnos do tožnice, tožnica ni nastopala kot stranka, to je kot oseba, ki bi tožnici kaj očitala in bi bila zato z njo v kakšnem posebnem osebnem razmerju, ki bil lahko zbujal dvom v njeno nepristranskost, temveč je v navedenih postopkih nastopala kot profesionalna pooblaščenka. Ne glede na zaupno razmerje, ki se sicer ustvari med stranko in odvetnikom, pa dejstvo, da je tožnica v navedenih postopkih nastopala kot profesionalna pooblaščenka, ne zbuja dvoma v inšpektoričino nepristranskost.

Izvršba, začeta s sklepom o dovolitvi izvršbe, se konča s prisilno izvršitvijo naložene obveznosti oziroma z ustavitvijo postopka, če zavezanec vmes sam izpolni obveznost. To se v tem primeru po povedanem ni zgodilo. Na drugačno presojo ne vpliva dejstvo, da je bila v letu 2013 v zemljiški knjigi izbrisana prepoved iz 2. točke prvega ostavka 158. člena ZGO-1 in da se glede na drugi odstavek 159. člena ZGO-1 ta prepoved sicer izbriše, ko je inšpekcijska odločba izvršena. Ta izbris, ki po povedanem nima podlage v izvršitvi inšpekcijske odločbe, sam po sebi nima učinka pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka, saj za to ni nobene podlage v zakonu.

V obravnavani zadevi je tožnica kot partikularna pravna naslednica B. B. vstopila v njegov pravni položaj investitorja in s tem inšpekcijskega zavezanca, kar izhaja tudi iz vsebine kupoprodajne pogodbe, ki (kot ugotavlja prvostopenjski organ) v naravi vključuje tudi obravnavano nelegalno gradnjo. Tožnica zato zmotno uveljavlja, da je upravni organ s tem, ko jo je spoznal za novo zavezanko, posegel v pravnomočno inšpekcijsko odločbo.