na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2001–2002
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-3954/2001, stran 7669 DATUM OBJAVE: 26.9.2001
VELJAVNOST: od 26.9.2001 / UPORABA: od 26.9.2001
RS 75-3954/2001
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 26.9.2001 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
3954. Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2001–2002
Na podlagi 23.b člena zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S R E D N J E R O Č N I P R O G R A M
STATISTIČNIH RAZISKOVANJ 2001–2002
STATISTIČNIH RAZISKOVANJ 2001–2002
UVOD
Prvi srednjeročni program statističnih raziskovanj se ne glede na določilo 23.b člena v skladu s 27. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 9/01) sprejme za obdobje 2001–2002.
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki se spreminja način sprejemanja, metodološki pristop in vsebina programa statističnih raziskovanj.
Način sprejemanja
Nacionalni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 70/97) je bil sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije na način, kot velja za sprejem zakona, kar pomeni nujno ponovno zakonodajno proceduro za vsako spremembo vsebine programa. Ker je bil pripravljen v obliki natančnega kataloga statističnih raziskovanj z veljavnostjo za petletno obdobje, je njegova togost v današnjem izredno dinamičnem okolju ovira za hitro prilagajanje spremembam. Program je zdaj pripravljen kot srednjeročni program statističnih raziskovanj (v nadaljnjem besedilu: SPSR), ki ga za dobo petih let sprejme Vlada Republike Slovenije in kot letni program statističnih raziskovanj (v nadaljnjem besedilu: LPSR), ki ga določi predstojnik Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) v soglasju s pooblaščenimi izvajalci.
SPSR se praviloma pripravi za petletno obdobje, izjemoma pa velja za obdobje 2001–2002 zaradi uskladitve z Državnim programom Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002, Srednjeročnim statističnim programom Evropske komisije (Community Statistical Programme 1998-2002 Commission of the European Communities, Bruselj, 14. 1. 1998) in Statistical Requierements Compendium, Eurostat, July 1998.
Metodološki pristop
SPSR določa ustrezno statistično pokrivanje nacionalnih in mednarodnih politik, potreb, nastalih s priključevanjem Republike Slovenije Evropski uniji, ter prednosti, pristope, glavna področja in cilje dejavnosti državne statistike. Zaradi izrednega pomena mednarodne primerljivosti na vseh področjih statistike, je upoštevanje tekočih potreb in prilagajanje bodočim spremembam nujno (pogajanja Republike Slovenije o pristopu k Evropski uniji, nadzor mednarodnih institucij, vsakoletna poročila Eurostatu, Evropski komisiji itd.), olajšano pa je s pripravo primerljivega programa, kot je to srednjeročni statistični program Komisije Evropske unije in velja za obdobje 1998-2002 (naslednji srednjeročni petletni statistični program Komisije Evropske unije je že v pripravi).
Vsebina
Osnovni cilj SPSR je predvideti statistična pokrivanja potreb po podatkih za uresničevanje politik v času trajanja programa. Najprej je predstavljena strategija slovenske državne statistike (poslanstvo, vizija, vrednote, dolgoročni cilji, mednarodno sodelovanje, izvajalci državne statistike, pravne osnove, določanje prednosti, človeški in finančni viri), nato programi statističnih raziskovanj (SPSR in LPSR): statistična infrastruktura (registrsko usmerjena državna statistika in institucionalna krepitev) in področja ekonomskih, demografskih in socialnih politik ter politik na področju okolja in naravnih virov.
Področja politik so povzeta po srednjeročnem statističnem programu Evropske komisije, po področjih Pogajalskih izhodišč Republike Slovenije za pogajanja o pristopu k Evropski uniji in po drugih potrebah države in ostalih uporabnikov. Najprej je predstavljena vsebina politike v Evropski uniji in nato v Sloveniji, iz posamezne vsebine politike pa je razvidno, katera področja človekovega življenja in dela zajema. V statistični podpori politiki je razvidno pokrivanje potreb politik po statističnih podatkih, ki so nepogrešljivi pri procesu odločanja. Povezava z LPSR je razvidna iz preglednice, kjer so zapisana statistična področja, v katerih dobimo iskane statistične rezultate. Sledijo glavne usmeritve v obdobju veljavnosti programa, ki so podlaga za pripravo razvojnih nalog, in institucije, ki so izvajalci državne statistike za uresničitev nalog za pokrivanje potreb konkretne politike po statističnih podatkih. Sledijo še sodelujoče institucije in podatki o morebitnih zamudah pri uresničevanju določene naloge ter vzroki zanjo.
SPSR je temelj za pripravo LPSR, ki je sestavljen iz rednih in razvojnih nalog, le-te pa so razporejene v poglavje, področje in modul. Vsaka naloga ima pooblaščenega izvajalca, zaporedno številko, ime, vsebino, namen, periodiko izvajanja, obdobje ali kritični datum, navedbo, kdo je dolžan dati podatke in kdaj, datum rezultatov in podatek o usklajenosti s predpisi Evropske unije; razvojne naloge imajo tudi podatek o sodelujočih pri njihovi uresničitvi.
Statistična raziskovanja v okviru dejavnosti državne statistike izvajajo Statistični urad Republike Slovenije in pooblaščeni izvajalci:
-
Agencija Republike Slovenije za plačilni promet,
-
Banka Slovenije,
-
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije,
-
Ministrstvo za finance,
-
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
-
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje,
-
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Za izvajanje programov statističnih raziskovanj imajo urad in pooblaščeni izvajalci pravico zbirati podatke iz vseh obstoječih virov.
Za racionalno izvajanje dejavnosti državne statistike urad in pooblaščeni izvajalci uporabljajo individualne podatke z identifikacijo, iz različnih uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov javnega in zasebnega sektorja (evidence, registri, baze podatkov ipd.), ki se vodijo na podlagi zakona ali pisne privolitve posameznika. Registrski organi so dolžni uradu in pooblaščenim izvajalcem v skladu z zakonom brezplačno posredovati vse zahtevane podatke. V primerih, ko teh virov ni na voljo, se za namen pridobivanja podatkov uporabijo drugi viri (obrazci, vprašalniki, anketni listi ipd.).
Povezava med srednjeročnim in letnim programom statističnih raziskovanj poteka prek klasifikacijskega sistema, ki vsebuje: politike, poglavja, področja, module, statistična raziskovanja in razvojne naloge.
Politika
Politika je povzetek nacionalnih(1) in mednarodnih(2) statističnih zahtev z vidika političnih potreb. Te potrebe so razdeljene na 23 naslovov, ki pokrivajo politike Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj.
Poglavje in področje
Poglavje in področje predstavljata grobo razdelitev statistične vsebine. SPSR in LPSR sta sestavljena iz petih poglavij in 50 področij, ki so povzeta po Statistical Requirements Compendium, julij 1998, in Community Statistical Programme 1998-2002, Commission of the European Communities, Brussels, 14. 1. 1998.(3)
Modul
Modul je zaokrožena vsebina statistik, ki pokriva en del politik. Uresničuje se s sekundarnimi viri (registri), s primarnimi viri (statistične raziskave) ter internimi inputi (ekonomske statistike kot input v nacionalne račune).(4) Razdelitev vsebine je tako kot za poglavja in področja povzeta po Statistical Requirements Compendium in Community Statistical Programme, dodani pa so moduli za uresničitev specifičnih nacionalnih potreb.
Statistično raziskovanje
Statistično raziskovanje zajema imensko poimenovane raziskave, uresničene ne le s primarnim zbiranjem podatkov, pač pa tudi s sekundarnimi viri in internimi inputi. Poleg tega zajema tudi vsebine, ki nimajo neposrednih raziskav, so pa pomembne za uresničitev statističnega programa.
Razvojne naloge
Razvojne naloge so del “Statističnega raziskovanja” (področje 22), kot statistična raziskovanja pa so strukturirane na enak način, kot to velja za redne naloge LPSR.
Razdelitev statistične vsebine
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
Poglavje Področje Modul
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
I
STATISTIČNA
INFRASTRUKTURA
11 Klasifikacije
111 Klasifikacija ekonomskih
Dejavnosti (NACE)
112 Klasifikacija proizvodov
po dejavnosti (CPA)
113 Razne klasifikacije
115 Klasifikacije na področju
socialnih statistik
116 Klasifikacije za statistike
zunanje trgovine
117 Standardna klasifikacija
teritorialnih enot (SKTE)
11991 Klasifikacije (nacionalni
interes)
12 Izobraževanje statistikov
13 Elektronska
obdelava podatkov
14 Informacijske tehnologije
15 Relacijska baza
podatkov
16 Obveščanje
17 Diseminacija
18 Statistično usklajevanje
19 Mednarodno sodelovanje
191 Mednarodno sodelovanje
in tehnična pomoč Sloveniji
192 Tehnična pomoč državam
bivše Jugoslavije
19991 Tehnična pomoč drugim
državam
20 Priprave na pristop
k Evropski uniji
21 Tehnično sodelovanje
s tretjimi državami
22 Statistično raziskovanje
23 Načrti za reorganizacijo
24 Registri
25 Varstvo podatkov
in statistična zaupnost
251 Varstvo in zaščita podatkov
252 Koordinacija za statistično
zaupnost
253 Pravni vidiki zaupnosti
II
DEMOGRAFSKE
IN SOCIALNE STATISTIKE
31 Prebivalstvo
311 Demografske statistike in
projekcije
312 Program popisov v Skupnosti
313 Statistika migracij
32 Trg dela
321 Zaposlenost in brezposelnost
322 Plače in stroški dela
33 Izobraževanje
in usposabljanje
331 Statistika začetnega
izobraževanja
332 Statistika (nadaljnjega)
poklicnega izobraževanja in
usposabljanja
34 Kultura
341 Statistika kulture
35 Zdravstvo, varnost
in varstvo potrošnikov
351 Javno zdravstvo
352 Zdravstvo in varnost pri delu
353 Varstvo potrošnikov
36 Življenjska raven
361 Poraba v gospodinjstvih
362 Poraba časa
363 Dohodek, revščina in
socialna izključenost
37 Socialna varnost
371 Statistika prihodkov in
odhodkov programov socialne
varnosti: celotni sistem
372 Statistika prihodkov in
odhodkov programov socialne
varnosti: moduli
37991 Statistika družinskih prejemkov
in varstva materinstva
(nacionalni interes)
37992 Statistika socialnega varstva
(nacionalni interes)
38 Druge socialne
statistike
381 Statistika stanovanj
382 Statistika kriminalitete
383 Povezovanje anket o
gospodinjstvih in registrov
38991 Statistika volitev in
samoprispevkov
(nacionalni interes)
III
GOSPODARSKE
STATISTIKE
III.1
MAKROEKONOMSKE
STATISTIKE
40 Letni gospodarski računi
401 Evropski sistem računov (ESA)
402 Nacionalni računi: agregati
40991 Raziskovanja nacionalnega
pomena - ni EU direktive
403 Računi države
404 Računi drugih institucionalnih
sektorjev
405 Panožni računi - input/output
tabele
406 Bilančni računi (vključno s
stanjem osnovnih sredstev
41 Četrtletni in okoljski računi
411 Četrtletni nacionalni računi
412 Okoljski računi
42 Finančni računi
421 Tekoči finančni računi
422 Finančne bilance
43 Spremljanje lastnih virov
431 Pregled lastnih virov bruto
nacionalnega proizvoda
(BNP)
432 Spremljanje lastnih virov davka
na dodano vrednost
(DDV)
55 Cene
551 Indeksi cen življenjskih
potrebščin in ostali kazalniki
dinamike in ravni
drobnoprodajnih cen
55991 Indeksi cen industrijskih
proizvodov pri proizvajalcih
(nacionalni interes)
552 Paritete kupne moči (PKM)
III.2
POSLOVNE
STATISTIKE
44 Statistika
poslovanja podjetij
441 Strukturna statistika podjetij
442 Razvoj strukturne statistike
podjetij
443 Statistika malih in srednjih
podjetij
444 Izvajanje in razvoj kratkoročne
statistike podjetij
44991 Raziskovanja nacionalnega
pomena - ni EU direktive
445 Statistika industrijske
proizvodnje
(vključno s PRODCOM)
446 Železo in jeklo
45 Energetika in surovine
451 Strukturna statistika
Energetike
452 Kratkoročna statistika
Energetike
453 Obnovljivi viri energije
454 Cene energije
455 Posebne akcije za podporo nove
energetske poti
v Skupnosti
456 Poraba energije in
soproizvodnja električne in
toplotne energije
457 Statistika surovin
47 Notranja trgovina
471 Statistika notranje trgovine
48 Transport
481 Informacijski sistem o
transportu
483 Cestni prevoz blaga
484 Železniški prevoz blaga
485 Pomorski transport
486 Zračni transport
488 Statistika cestnoprometnih
nesreč
48991 Raziskovanja nacionalnega
pomena - ni EU direktive
49 Komunikacije
491 Statistika informacijske
družbe
492 Statistika komunikacij, poštnih
in telekomunikacijskih
storitev
493 Statistika avdiovizualnih
storitev
50 Turizem
501 Statistika turizma
502 Statistika gostinstva in
potovalnih agencij
50991 Raziskovanja nacionalnega
pomena - ni EU direktive
III.3
DENARNE, FINANČNE,
TRGOVINSKE
IN PLAČILNOBILANČNE
STATISTIKE
52 Denar in finance
521 Evro in statistika EMS
522 Strukturni denarni in finančni
kazalniki
523 Kratkoročni denarni in finančni
kazalniki
524 Statistika javnega
primanjkljaja in dolga
525 Uporaba evra v državni
statistiki
52991 Bilance javnega financiranja
(raz. nac. pomena, ni
EU direktive)
53 Menjava blaga
531 Menjava blaga med državami
članicami (vključno z
EDICOM)
532 Menjava blaga s tretjimi
državami
533 Sektorske analize in mednarodne
trgovinske
študije
534 Podatkovna baza COMEXT
535 Statistika tarif - Splošne
preference - Lastni viri
536 Proizvodnja statistike trgovine
54 Menjava storitev
in plačilna bilanca
541 Plačilna bilanca
542 Plačilna bilanca institucij
Skupnosti
543 Neposredne naložbe in
statistika menjave
povezanih družb
544 Mednarodna trgovina s
storitvami
in geografska razdelitev
IV
KMETIJSTVO,
GOZDARSTVO
IN RIBIŠTVO
61 Raba tal in podeželje
611 Raba tal
612 Daljinsko zaznavanje
62 Kmetijske strukture
621 Struktura in tipologija kmetij
622 Podatkovna baza EUROFARM
623 Statistika vinogradništva
624 Statistika sadjarstva
62991 Raziskovanja nacionalnega
pomena - ni EU direktive
63 Kmetijski prihodki
in cene
631 Ekonomski računi za kmetijstvo
632 Prihodki kmečkih gospodinjstev
633 Statistika kmetijskih cen
634 Statistika vložka dela v
kmetijstvu
635 Sektorska proizvodnja
in model prihodkov v kmetijstvu
64 Rastlinska pridelava
641 Statistika rastlinske pridelave
642 Bilanca preskrbe z rastlinskimi
pridelki
643 Napoved pridelka (AGROMET)
65 Živinoreja
651 Statistika živinoreje
652 Statistika živalskih proizvodov
653 Bilanca preskrbe za živinorejo
654 Bilanca krme
66 Statistika
živilskopredelovalne
industrije
661 Statistika živilskopredelovalne
industrije
67 Druge kmetijske statistike
68 Statistika gozdarstva
681 Statistika gozdarstva
69 Statistika ribištva
691 Statistika ribiškega ladjevja
692 Statistika ulova
693 Izlov in bilanca preskrbe
694 Statistika akvakulture
V
MEDPODROČNE
STATISTIKE
71 Statistike okolja in kazalniki
711 Okolje in področne statistike
712 Statistika odpadkov in
recikliranja
713 Statistika redkih in nevarnih
materialov
714 Statistika uporabe vode in
izpustov v vodo
715 Statistika emisij
716 Kazalniki in indeksi pritiska
717 Statistika okoljskih izdatkov
za varstvo okolja
718 Periodično poročanje
719 Okoljska baza podatkov
71991 Statistika komunalnih
dejavnosti
71992 Statistika škode zaradi
elementarnih nesreč
72 Regionalne
in geografske informacije
721 Ekonomski računi na regionalni
ravni
722 Socialne statistike na
regionalni ravni
723 Statistika kmetijstva in okolja
na regionalni ravni
724 Statistika industrije, storitev
ter raziskovanja in razvoja na
regionalni ravni
725 Urbana statistika
726 Podatkovna baza REGIO
727 Standardna klasifikacija
teritorialnih enot (SKTE)
in podregionalni informacijski
sitem (SIRE)
728 Geografski informacijski sistem
(GISCO)
73 Znanost in tehnologija
731 Statistika raziskovalno-
razvojne dejavnosti
732 Statistika inovacij
81 Gospodarske
in finančne statistike
(DG II)
811 Ankete o poslovnih tendencah
-----------------------------------------------------------------------------------------------------A) STRATEGIJA SLOVENSKE DRŽAVNE STATISTIKE DO KONCA LETA 2002
1. Poslanstvo
Državna statistika zagotavlja organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti kakovostne, pravočasne, časovno in krajevno ter mednarodno primerljive podatke o stanjih in gibanjih na ekonomskem, demografskem ter socialnem področju in na področju okolja in naravnih virov. Podatke za domače potrebe in mednarodno izkazovanje zagotavlja ob optimalnih stroških. Z upoštevanjem statistične zaupnosti gradi zaupanje uporabnikov in krepi strokovno neodvisnost.
2.
Vizija
-
uporabniška usmerjenost,
-
obvladovanje elementov kakovosti državne statistike,
-
strokovno usposobljeni in motivirani zaposleni,
-
tekoče usklajevanje z mednarodnimi in predvsem standardi Evropske unije,
-
moderni sistemi zbiranja, obdelovanja in izkazovanja podatkov,
-
raziskave in inovacije,
-
izboljšanje delovnih pogojev.
3.
Vrednote
-
pomen uporabnikov,
-
zaupanje uporabnikov in zaposlenih,
-
neodvisnost institucije in stroke,
-
spoštovanje zasebnosti,
-
znanje in izkušnje,
-
kakovost statističnih izdelkov in storitev,
-
delo v interdisciplinarnih skupinah,
-
prijazno delovno okolje.
4.
Dolgoročni cilji
-
pokrivanje potreb mednarodnega izkazovanja, s poudarkom na izpolnjevanju zahtev Evropske unije (“acquis communautaire”),
-
pokrivanje potreb ostalih uporabnikov na nacionalni ravni,
-
zadovoljevanje potreb uporabnikov s kakovostnimi statističnimi podatki, izboljšanje kakovosti storitev, predvsem pravočasnosti, primerljivosti, uporabnosti, zanesljivosti podatkov in preglednosti (transparentnosti) metodoloških pristopov in omejitev,
-
usklajevanje metodoloških osnov znotraj slovenske državne statistike in mednarodno,
-
izboljšanje usposobljenosti in pripravljenosti poročevalskih enot za dajanje podatkov z uvajanjem novih tehnologij zbiranja podatkov in z uporabo čim več že zbranih podatkov (evidence v javni upravi in podjetjih),
-
nadaljnji razvoj registrsko usmerjene statistike,
-
projektno, operativno in programsko vodenje,
-
povečevanje administrativne usposobljenosti in institucionalne krepitve,
-
dobro razmerje med stroški in učinkovitostjo.
5.
Mednarodno sodelovanje
Intenzivno vključevanje v mednarodno statistično okolje, predvsem povezovanje z Eurostatom, statističnimi oddelki OECD, Statističnim oddelkom ECE, IMF ILO in ISI, nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi ustvarjalci na področju statistike v mednarodnem okolju. Urad tudi v letih 2001 in 2002 pričakuje pomoč v okviru programov PHARE in drugih bilateralnih oblik sodelovanja.
6.
Izvajalci državne statistike
Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti državne statistike opravlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) s pomočjo s programom pooblaščenih izvajalcev programa statističnih raziskovanj, poročevalskih enot ter s pridobivanjem podatkov iz uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov. Izvajalci SPSR so navedeni pri posameznih politikah programa. Natančna opredelitev nalog po izvajalcih državne statistike se opredeli v letnem programu statističnih raziskovanj.
Statistični urad Republike Slovenije je kot centralno statistično telo odgovoren za metodološko koordinacijo, koordinacijo definicij, klasifikacij ipd. Vse večja vključitev administrativnih podatkov, s katerimi razpolagajo posamezne institucije, vodi v decentralizacijo v smislu zbiranja in obdelave podatkov.
7.
Pravne osnove
Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95, 9/01), zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00 in 30/01), zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99) ter zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, 47/97, 60/99, 119/00 in 30/01).
8.
Določanje prednosti
-
zagotavljanje zakonskih obveznosti in usklajevanje s statističnim “acquis communautaire” kot pogajalska zaveza za priključitev k Evropski uniji in zadovoljevanje specifičnih domačih in mednarodnih potreb;
-
makroekonomske statistike in poslovne statistike, regionalne statistike, popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 2002;
-
večji statistični in medresorski infrastrukturni projekti;
-
institucionalna krepitev in kakovost v statistiki.
9.
Človeški in finančni viri
-
v Državnem programu Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002 je predvidenih 20 novih zaposlitev za potrebe urada, pretežno z univerzitetno izobrazbo;
-
finančna sredstva so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije. Na podlagi zakona o državni statistiki (18. člen) je urad kot strokovno samostojna vladna služba neposredno udeležen v postopku priprave in usklajevanja državnega proračuna;
-
finančna sredstva iz virov Evropske unije;
-
finančna sredstva iz drugih virov.
B) VSEBINA SREDNJEROČNEGA PROGRAMA STATISTIČNIH RAZISKOVANJ (2001–2002)
1. Statistična infrastruktura
(a) Registrsko usmerjena državna statistika
Statistična infrastruktura je predpogoj za izvajanje srednjeročnih in letnih programov statističnih raziskovanj. Registrska usmerjenost slovenske statistike, grajene po vzoru nordijskih držav, določa obstoj večnamenskih registrov, splošnih klasifikacij in nekaterih univerzalnih identifikacij. Za racionalno izvajanje državne statistike urad in drugi pooblaščeni izvajalci uporabljajo individualne podatke z identifikacijo, iz različnih javnih in drugih administrativnih zbirk podatkov javnega in zasebnega sektorja (evidence, registri, baze podatkov ipd.), ki se vodijo na podlagi zakona ali pisne privolitve posameznika in jih povezujejo za statistični namen. Registrski organi in drugi viri podatkov so dolžni v skladu z zakonom brezplačno posredovati vse zahtevane podatke. Upoštevanje statistične zaupnosti in varovanja podatkov je pomemben element registrsko usmerjene statistike. Infrastrukturni razvojni projekti zahtevajo sodelovanje na državni in mednarodni ravni.
Registri in zbirke podatkov ter klasifikacije
Eden od pomembnejših administrativnih registrov, ki ga vodi in izkazuje urad od leta 1997 je Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PRS). Vzpostavljen je bil kot podatkovna zbirka, ki je združila podatke prejšnjih registrov (enotnega registra obratovalnic – ERO in registra organizacij in skupnosti – ROS). Tehnično je realiziran kot relacijska podatkovna baza vseh poslovnih subjektov s sedežem na območju Republike Slovenije. Glavni viri podatkov so administrativni registri registrskih sodišč, različnih zbornic (Obrtne, Zdravniške in Odvetniške zbornice), Ministrstva za notranje zadeve, ki registrira politične stranke in društva, ter podatki Davčne uprave Republike Slovenije. Viri posredujejo podatke o pravnih osebah in/ali individualnih podjetjih. PRS vsebuje podatke o pravnih osebah (gospodarskih družbah ter osebah javnega in zasebnega prava) in o fizičnih osebah, ki samostojno opravljajo dejavnosti. To so samostojni podjetniki posamezniki, razen njih pa še osebe s samostojnimi poklici, kot so zdravniki, zobozdravniki, odvetniki, samostojni umetniki, lekarnarji itd. Glede uporabe registra je upoštevano načelo javnosti in splošne uporabnosti. Vsebina PRS se vodi po predpisanih ali dogovorjenih standardih, ki zagotavljajo enotnost definicij za posamezne podatke. Uporabniki lahko dobijo podatke na različnih medijih in po različnih merilih. Nekateri uporabniki so na podlagi podatkov PRS naredili lastne podatkovne baze, ki jih v določenem časovnem obdobju ažurirajo. Podatki o zasebnih kmetijskih proizvajalcih v PRS niso vključeni.
Državni zbor Republike Slovenije je že zaključil prvo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem registru Slovenije.(5) Eden ciljev predlaganih sprememb zakona je, da se vodenje in razvoj PRS lahko prenese na novega upravljavca v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije, ki je bil sprejet ob predlogu zakona o plačilnem prometu (Poročevalec DZ, št. 85 z dne 15. decembra 1999).
Osnova za vzpostavitev statističnega registra je zakon o državni statistiki. Sestavlja ga PRS, ki so mu dodane informacije, potrebne za statistične namene; vsebuje tako administrativne kot statistične informacije (podatkovni del PRS vsebuje administrativne in statistične podatke). Tehnično statistični register ni poseben register na uradu. Za potrebe statističnih raziskovanj urad združuje statistične zapise in podatke iz PRS ter drugih administrativnih baz podatkov, kot sta statistični register zaposlenih oseb, register imetnikov žiro računov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, in register transakcijskih računov, ki ga vodi Banka Slovenije. Združevanje podatkov statističnega registra se opravlja sprotno in se uporabi za določitev aktivnih enot, vključenih v statistični register. V zadnjih petih letih je urad razvil sistem statističnih ekonomskih klasifikacij, ki je usklajen z zahtevami evropske zakonodaje. Ogrodje sistema je standardna klasifikacija dejavnosti (v nadaljevanju: SKD), ki je usklajena z evropsko NACE Rev. 1. Urad aktivno sodeluje v Eurostatovi delovni skupini NACE/CPA, ki skrbi za vzdrževanje in razvoj sistema statističnih ekonomskih klasifikacij, pripravlja skupna izhodišča za razvrščanje, sodeluje z drugimi delovnimi telesi Evropske unije in mednarodnimi institucijami pri razvoju in usklajevanju statističnih standardov na področju klasifikacij. Na uradu deluje v okviru PRS interna komisija za razvrščanje poslovnih subjektov po SKD. Komisija pretežno rešuje sporne razvrstitve poslovnih subjektov in nadzoruje uporabo SKD za nestatistične namene.
Urad tekoče spreminja in dopolnjuje vse tiste evropske klasifikacije, ki jih Eurostat zaradi zunanjih – administrativnih potreb letno usklajuje za potrebe evropske statistike. To sta predvsem Kombinirana nomenklatura (KN), ki se v evropski statistiki uporablja za spremljanje zunanjetrgovinske menjave, in Prodcom lista – evropska nomenklatura industrijskih proizvodov. Urad uporablja obe nomenklaturi pri statističnem spremljanju industrijske proizvodnje in mednarodne menjave blaga.
Register zaposlenih oseb je bil vzpostavljen na osnovi podatkov popisa zaposlenih oseb po stanju na dan 31. 12. 1986. Posodablja se s pomočjo prijav in sprememb prijav za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, statističnih raziskovanj in različnih baz podatkov. Poleg prijav sta vira podatkov tudi Centralni register prebivalstva ter PRS. Vzdržuje ga urad.
Kakovost podatkov statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva se stalno izboljšuje. Preverja se kakovost kodiranja podatkov poklica (od leta 2000 podjetja kodirajo sama). Podatki registra so vir za podatke o zaposlenih in samozaposlenih osebah in tudi vir za podatke po regijah s področja statistike dela. Ti podatki bodo vključeni v Eurostatovo regionalno bazo podatkov REGIO.
Leta 1997 je bila sprejeta uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev(6) (v nadaljevanju: SKP), leta 2000 pa še njene spremembe in dopolnitve. Uvedba SKP v številne statistične raziskave (npr. Anketa o delovni sili), v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva in v uradne evidence, kot sta Evidenca potreb po delavcih in Evidenca brezposelnih, omogoča pridobivanje podatkov za kakovostnejše analize o poklicni strukturi trga dela. Po posameznih poklicih in poklicnih skupinah je možno proučevati razlike v zastopanosti po spolu, starostnih razredih, dejavnostih in teritoriju. Možna bo tudi analiza o plačah za različne poklice po SKP.
Klasifikacija izobraževanja, ki jo pripravlja urad v sodelovanju s številnimi institucijami iz tega področja, predvsem z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, se bo uporabljala za razvrščanje izobrazbe otrok, mladine in odraslih oseb, pridobljene v začetnem in nadaljnjem izobraževanju ter za razvrščanje izobraževalne dejavnosti oziroma programov. Temeljila bo na veljavnem sistemu izobraževanja v Sloveniji, omogočala bo povezavo s preteklimi sistemi izobraževanja in pridobivanja izobrazbe ter mednarodno primerjavo, skladno s kategorijami, opredeljenimi v Mednarodni klasifikaciji izobraževanja ISCED-1997 (International Standard Classification of Education 1997).
Kratka predstavitev najosnovnejših registrov in klasifikacij pojasnjuje, da imamo v Republiki Sloveniji registrsko usmerjeno evidenčno delovanje javne uprave. Imamo tradicijo in izkušnje pri uporabi registrov, zato lahko lažje sledimo sodobnim smernicam Evropske unije, katerih osnovna misel je narediti prijazno državno upravo za uporabnika.
S smotrnim povezovanjem administrativnih evidenc lahko država posameznikom in združenjem zmanjša breme pri administriranju in pri izmenjavi podatkov.
Baza podatkov SAJPI (skupno administrativno jedro povezanih identifikatorjev), ki jo vzpostavlja urad, bo na osnovi povezanih administrativnih identifikatorjev omogočala učinkovito povezovanje administrativnih podatkov v kateri koli prostor za kateri koli časovni prerez in za potrebe pooblaščenih uporabnikov. Tako vzpostavljena baza podatkov SAJPI omogoča ustvarjanje podatkovne dediščine povezanih podatkov Republike Slovenije za potrebe arhiviranja in kasnejšega raziskovanja. Podatki, ki se bodo prevzemali od različnih administrativnih virov na osnovi identifikatorjev virov, se bodo hranili in preiskovali ter oddajali pooblaščenim uporabnikom na osnovi identifikatorjev uporabnikov. Sledenje je pomembno zato, ker ne omogoča sekundarnega povezovanja podatkov pri uporabnikih. Varovanje individualnih in osebnih podatkov bo zagotavljala primerna zakonska, organizacijska in fizična zaščita. V ta namen pripravlja urad besedilo predloga zakona o nastavitvi, vzdrževanju, povezovanju in uporabi podatkov iz javnopravnih evidenc.
Razvojne naloge
Poseben poudarek bo na razvoju vzorčenja po standardih za statistične potrebe. Gre za uporabo vzorčnih metod pri zbiranju podatkov v konkretnih primerih ob predpostavki sedanjega varstva osebnih podatkov v Sloveniji. Metode vzorčenja, ki se že uporabljajo, bodo nadgrajene zlasti na področju poslovnih statistik, saj bodo v večji meri upoštevani vsi statistični registri (zlasti za postanketno ocenjevanje, vključno s kalibracijo) na področju kmetijskih in socialnih statistik. Na podlagi novih metodoloških dognanj, ki so jih razvili nekateri zahodni statistični uradi, bodo uporabljene tudi nekatere bolj sofisticirane cenilke parametrov.
Vpeljane bodo standardne metode za merjenje kakovosti podatkov v vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov. Najboljši povzetek kakovosti celotne raziskave bo t. i. standardno poročilo o kakovosti, ki bo vpeljano za večino statističnih raziskovanj in bo pokrivalo vse možne vrste napak, ki se pojavljajo v toku procesa statističnega raziskovanja (od napak vnosa, kodiranja, procesnih napak do vzorčnih in nevzorčnih napak, vključno z neodgovorom).
Razvite bodo metode za vstavljanje manjkajočih podatkov ter seznanjanja uporabnikov, ki so primerne za različne tipe manjkajočih podatkov in za različne tipe statističnih raziskovanj. Tudi tu bodo uporabljena spoznanja ter nove metode, ki so jih razvili (in jih še razvijajo) na nekaterih zahodnih statističnih uradih, priporoča pa jih tudi Eurostat. Nove metode v večji meri uporabljajo pomožne spremenljivke iz statističnih registrov. Postavljeni bodo standardi metod za vstavljanje podatkov za določene tipe statističnih raziskovanj (glede na frekvenco raziskovanja, tip spremenljivk, vire pomožnih spremenljivk itd.).
(b) Institucionalna krepitev
Institucionalna krepitev je pomemben del infrastrukture, potrebne za kakovostno izvajanje državne statistike. Slovenija ima organizacijsko centralizirano in funkcionalno decentralizirano statistično ureditev. Institucije, ki so poleg urada pooblaščene za izvajanje nalog državne statistike, morajo zagotavljati ločeno izvajanje nalog državne statistike od drugih aktivnosti teh institucij.
V institucionalno krepitev spadajo predvsem: izobraževanje zaposlenih, uporabnikov in dajalcev podatkov, uporaba moderne informacijske tehnologije, sodobne metode vodenja, zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov.
Informacijsko tehnološko (IT) infrastrukturo urada tvori računalniška komunikacijska mreža SURSNET, ki je prek skupnega komunikacijskega omrežja državnih organov HKOM povezana z računalniško in komunikacijsko opremo Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko (v nadaljnjem besedilu: CVI). V IT infrastrukturo prištevamo tudi sistemsko in aplikativno programsko opremo, baze podatkov in podatkovne strukture ter pripravljene postopke in procedure, ki omogočajo zahtevano funkcionalnost.
Za zaščito in varovanje je bila v letu 2000 na uradu oblikovana samostojna služba. Služba opravlja svoje naloge v sodelovanju z izvajalci varnostnih nalog v drugih organizacijskih enotah, v katerih delajo specialisti za posamezna varnostna področja. Varnostna problematika je tako horizontalno vpeta v organizacijsko sestavo urada.
2. PODROČJA EKONOMSKIH, DEMOGRAFSKIH IN SOCIALNIH POLITIK IN POLITIK NA PODROČJU OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER POTREBNA STATISTIČNA PODPORA
I. PROST PRETOK BLAGA, CARINSKA UNIJA IN ZUNANJI EKONOMSKI ODNOSI
Vsebina politike
Vzpostavitev enotnega evropskega gospodarskega prostora, zasnovanega na skupnem trgu, je bil osnovni cilj Rimske pogodbe. Uveljavljen je bil leta 1992 in sloni na osnovnih svoboščinah: prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Uresničevanje teh svoboščin omogoča, da lahko proizvodni dejavniki dela in kapitala delujejo brez ovir. Podjetja lahko izdelujejo in prodajajo svoje izdelke skladno s sistemom svobodne konkurence v državi članici, v kateri so pogoji zanje najbolj ugodni. Podjetja se lahko ustanavljajo na skupnem trgu, kjerkoli želijo, in črpajo številna sredstva kapitala, ki obstajajo v vsaki državi članici. Potrošniki imajo prosto izbiro proizvodov boljše kakovosti in/ali proizvodov po nizkih cenah, izdelanih v državah članicah. Delavci imajo boljši dostop do delovnih mest tam, kjer je večje povpraševanje, ter imajo tako večje ugodnosti zaradi boljših delovnih pogojev in plač. S svojo družino se lahko nastanijo v katerikoli državi članici in se tam zaposlijo.(7)
Spremembe na gospodarskem področju, ki jih narekujejo procesi vključevanja v Evropsko unijo, vključujejo priprave na skupni evropski trg in posledično odpravo vseh preostalih ovir za prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Pravna ureditev Republike Slovenije na področju prostega pretoka blaga je delno usklajena s pravnim redom Evropske unije. V skladu s pogajalskimi izhodišči bo razen določenih izjem pri zdravilih in nevarnih snoveh uveljavila predpise do konca leta 2002.(8) Na področju politike v zvezi s carinsko unijo, Republika Slovenija prav tako zahteva prehodno obdobje, ki se nanaša na ohranitev preferencialnega režima z državami, nastalimi na ozemlju nekdanje SFRJ.(9) Prilagajanje slovenske carinske zakonodaje vključuje tudi pravočasno pripravo tehničnih rešitev za hitro izmenjavo podatkov in informacij. V skladu s spremembami in dopolnitvami zakona o carinski tarifi, ki bodo uveljavljene v letu 2002, bo z letnimi uredbami o kombinirani nomenklaturi carinske tarife, Slovenija med drugim uvedla enotno bazo tarifnih podatkov, podobno TARIC. Republika Slovenija že od leta 1992 uporablja kot tranzitni dokument enotno carinsko listino (ECL), katere vsebina in oblika ustrezata vsebini in obliki skupnega administrativnega dokumenta, od leta 1996 pa se ECL uporablja v vseh carinskih postopkih. Slovenija je polnopravna članica Svetovne trgovinske organizacije in podpisnica številnih bilateralnih in multilateralnih sporazumov za sodelovanje v splošni liberalizaciji trgovine. Slovenija bo ob pristopu k Evropski uniji vstopila v vse mednarodnopravne akte, ki jih je z namenom izboljšanja medsebojnega carinskega sodelovanja sklenila Evropska unija s tretjimi državami.
Med osnovne naloge v predpristopnem obdobju pogajalsko izhodišče zunanjih ekonomskih odnosov(10) med drugim navaja pripravo ustreznih informacijskih baz.
Od 1. januarja 1993 ni več nobenih carinskih formalnosti za trgovino v Skupnosti, posledica pa je vzpostavitev sistema za zbiranje statističnih informacij o blagovni menjavi med državami članicami neposredno v podjetjih (INTRASTAT). Spremembe in dopolnila carinske zakonodaje, ki so sledila vzpostavitvi notranjega trga, so zahtevala posodobitev uredb o izpolnjevanju statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami nečlanicami.
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(11):
-
pogajalsko izhodišče št. 1 Prost pretok blaga,
-
pogajalsko izhodišče št. 25 Carinska unija,
-
pogajalsko izhodišče št. 26 Zunanji ekonomski odnosi in mednarodna razvojna pomoč.
Statistična podpora politiki
Podatki o blagovni menjavi s tujino so med pomembnejšimi kazalci gospodarskih gibanj za spremljanje bilateralnih in multilateralnih odnosov med državami ter vodenje ustrezne ekonomske politike v povezavi z menjavo blaga s tujino. Z njimi proučujemo tako strukturo te menjave kot njeno časovno dinamiko. Na ravni podjetij se podatki zunanjetrgovinske statistike uporabljajo za tržne analize izvoza in uvoza posameznih proizvodov, pogosto tudi v povezavi s statistiko predelovalnih dejavnosti. Podatki statistike zunanje trgovine so vhodna informacija za druga makroekonomska področja, kot sta sistem nacionalnih računov in plačilna bilanca.
Za zagotavljanje ustrezne statistične podpore pri vključevanju Slovenije v pravni red na področju prostega pretoka blaga, enotne carinske unije in zunanjih ekonomskih odnosov bo državna statistika Republike Slovenije sledila naslednjim pomembnim nalogam:
-
doseganje čim višje stopnje usklajenosti metodologije statistike zunanje trgovine z metodologijo Eurostata v zunanji trgovini s tretjimi državami in čim bolj popoln prevzem novih mednarodnih priporočil Statističnega urada pri ZN (iz leta 1998) za statistiko zunanje trgovine;
-
čim boljša kakovost zunanjetrgovinskih podatkov, pri čemer bo pri preverjanju poudarek na medsebojnem preverjanju količinskih in vrednostnih podatkov s pomočjo statističnih metod kot tudi na preverjanju podatkov s pomočjo zrcalnih analiz med dvema državama partnericama;
-
tekoče spremljanje sprememb v metodologiji sistema za zajem zunanjetrgovinskih podatkov med državami članicami – Intrastat in analiza povezav s sistemi davka na dodano vrednost;
-
postopna vsebinska, organizacijska in kadrovska priprava na prehod spremljanja zunanje trgovine z državami Evropske unije po sistemu Intrastata v okviru Phare širitvenega projekta Eurostata;
-
dobro sodelovanje z Ministrstvom za gospodarstvo in po potrebi tudi s Carinsko upravo Republike Slovenije na področju priprave tarifnih podatkov in vsebinsko spoznavanje s tem novim statističnim področjem;
-
izboljšanje diseminacije zunanjetrgovinskih podatkov predvsem s stališča vrste diseminacijskih medijev (COMEXT, baza v oraclu, diseminacija prek interneta);
-
spremembe Kombinirane nomenklature (uvedba dodatnih merskih enot za merjenje količine pri posameznih proizvodih in uvedba novih tarifnih oznak za proizvode, ki se na novo pojavljajo na tržišču ter brisanje proizvodov, pri katerih je vrednost menjave – intra in ekstra trgovina skupaj – nizka).
Preglednica 1: Povezava politike »Prost pretok blaga, carinska unija in zunanji ekonomski odnosi« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
I. PROST PRETOK
BLAGA CARINSKA
UNIJA IN ZUNANJI
EKONOMSKI ODNOSI
Glavna področja statistik 53 Menjava blaga
81 Gospodarske in finančne statistike (DG II)
Druga pomembna področja statistik 40 Letni gospodarski računi
41 Četrtletni in okoljski računi
52 Denar in finance
54 Menjava storitev in plačilna bilanca
---------------------------------------------------------------------------------Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002:
-
urejanje usklajenosti z zakonodajo Evropske unije in mednarodnimi priporočili Statističnega urada ZN,
-
izboljšanje kakovosti podatkov in kakovosti storitev,
-
priprava na Intrastat in Extrastat,
-
spremljanje razvoja metodoloških rešitev za nove pojave (globalizacija),
-
proučevanje novih virov (davek na dodano vrednost),
-
spremembe Kombinirane nomenklature,
-
pripravljenost na sodelovanje v Eurostatovem projektu “Shuttle Trade” (pojav trgovinskih aktivnosti, lahko povsem legalnih, ki potekajo čez državne meje z namenom, da se v eni državi ugodno nabavljeno blago v drugi državi proda z dobičkom).
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Carinska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo.
Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike:
Zamud ni, vendar lahko omejeni kadrovski in materialni viri v prihodnje pomenijo resno oviro pri uresničitvi razvojnih nalog in projektov, predvsem povezanih s pravočasno pripravo na INTRASTAT.
II. KMETIJSTVO (VKLJUČNO Z RIBIŠTVOM)
Vsebina politike
Kmetijstvo je gospodarski sektor, kjer je stopnja evropske integracije najvišja. Posege državnih politik v kmetijstvo je bilo treba spremeniti, da bi zagotovili prosto trgovino ter prosto konkurenco v kmetijskem sektorju. Vodenje in usmerjanje skupne kmetijske politike vključuje enotne cene, orodja oblikovanja enotnih cen, skupno financiranje ukrepov in skupno zunanjo zaščito.(12)
Za slovenski kmetijski trg so značilna cenovna nesorazmerja z ravnijo Evropske unije in “svetovnimi” cenami kot posledica različnih stopenj zaščite kmetijstva. Možnosti vodenja take kmetijske politike so v spremenjenih razmerah (liberalizacija kmetijskih trgov s sporazumom CEFTA, Evropskim sporazumom, sprejetimi dvostranskimi trgovinskimi sporazumi, dogovori GATT/WTO) zelo omejene. Le z reformo in novim konceptom ukrepov kmetijske politike bo Slovenija lahko uresničevala okoljevarstvene in prostorske cilje kmetijske politike.(13)
Slovenska kmetijska politika nima razvitih ustreznih metodoloških in informacijskih podlag za izvajanje konsistentnega mehanizma tržne zaščite in interventne politike v kmetijstvu.(14)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(15):
-
pogajalsko izhodišče št. 7 Kmetijstvo,
-
pogajalsko izhodišče št. 8 Ribištvo.
Statistična podpora politiki
Republika Slovenija je v letu 2000 izvedla popis kmetijskih gospodarstev. Popisi so osnova za analizo strukturnih sprememb na nacionalni in regionalni ravni. Obenem so zelo pomembni za ostala statistična raziskovanja, ki se izvajajo v času med enim in drugim popisom, ker se podatki uporabljajo kot osnova za izbor vzorcev. Popis je tudi podlaga za vzpostavitev administrativnega registra kmetij.
V prihodnje bo pomemben administrativni vir za kmetijske statistike Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IACS – Integrated Administrative and Control System). IACS podpira izplačila subvencij kmetom in intervencije na trgu v okviru skupne kmetijske politike EU (CAP). Vendar pa IACS ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za statistični namen in ne vključuje kmetij, ki ne prosijo za subvencijo.
Slovenija je bila v letu 2000 vključena v Eurostatov projekt Agromonetarnih statistik. Glavni namen projekta je zagotovitev kakovostne ravni ter posledično primerljivosti podatkov z državami članicami Evropske unije. Delo v okviru projekta teče vzporedno na štirih podprojektih:
-
cene kmetijskih inputov in outputov,
-
zaposlenost v kmetijstvu,
-
ekonomski računi za kmetijstvo,
-
kmetijsko sektorsko modeliranje.
Najobsežnejši del projekta so kmetijski računi, ki so pomembni za določanje in usmerjanje kmetijske politike. Pri njihovi pripravi naj bi na ravni Slovenije sodelovale vse institucije, ki imajo podatke za njihovo izdelavo. Za metodološko delo na tem področju je odgovoren SURS, ki sodeluje s Kmetijskim inštitutom.
Reforma skupne kmetijske politike (CAP – Common Agricultural Policy) bo namenila posebno pozornost zaščiti okolja in trajnemu gospodarjenju. Vzdrževanje okoljskih funkcij kmetijstva, obnavljanje okolja, ki je že uničeno ali se uničuje, in izogibanje negativnim vplivom na okolje so njeni glavni dejavniki. Največji pomen bodo imeli statistični podatki o kakovosti vode in zraka, rabi zemljišč in naravnih virov, upravljanju odpadkov, hrupu, nevarnih kemičnih snoveh, zaščiti obale, stanju zemlje, favni in flori in biotopih.
Preglednica 2: Povezava politike »Kmetijstvo (vključno z ribištvom)« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
II. KMETIJSTVO (VKLJUČNO Z RIBIŠTVOM)
Glavna področja statistik 61 Raba tal in podeželje
62 Kmetijske strukture
63 Kmetijski prihodki in cene
64 Rastlinska pridelava
65 Živinoreja
66 Statistika živilskopredelovalne
industrije
67 Druge kmetijske statistike
68 Statistika gozdarstva
69 Statistika ribištva
Druga pomembna področja statistik 53 Menjava blaga
55 Cene
71 Statistike okolja in kazalniki
72 Regionalne in geografske informacije
---------------------------------------------------------------------------------Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
-
uporaba vseh razpoložljivih administrativnih podatkov za statističen namen,
-
pravočasna diseminacija kmetijskih podatkov na prijazen način za uporabnika in dopolnjevanje podatkov iz statističnih raziskovanj s podatki iz administrativnih in drugih virov za prikazovanje celotnega področja kmetijstva v eni diseminacijski bazi,
-
uskladitev SKD s spremembami klasifikacije NACE Rev. 1, ki se nanašajo na posodobitev skupne kmetijske politike (CAP),
-
uveljavljanje klasifikacije kmetijskih proizvodov na osnovi klasifikacije CPA (Classification of Products by Activity) kot nacionalnega standarda,
-
nadaljnje prilagajanje metodologij (statistike živinoreje, vinogradništva, sadjarstva),
-
elektronsko pošiljanje podatkov Eurostatu: baza podatkov EUROFARM, projekta STADIUM in EDIFLOW,
-
sodelovanje v projektu Ekonomskih računov za kmetijstvo ter modeliranje: cilj projekta je dvig ravni kmetijskih računov Slovenije, ki so osnova za sektorsko modeliranje na področju kmetijstva. Za metodološko delo na področju kmetijskih računov je odgovoren Statistični urad Republike Slovenije, za delo na področju modeliranja pa Kmetijski inštitut Slovenije,
-
uvedba novega načina spremljanja cen kmetijskih pridelkov in cen kmetijskega repromateriala (kmetijski prihodki, ekonomski računi za gozdarstvo po novi metodologiji EAA in EAF – Economic Account for Forestry),
-
priprava na novo metodologijo prikaza zaposlenih v kmetijstvu (zaposleni v kmetijstvu so po tej metodologiji razdeljeni na plačane ter neplačane delavce), ki se bo uporabljala od leta 2003,
-
sodelovanje pri analizi podatkov, vključenih v kmetijski informacijski sistem (AgrIS – Agricultural Information System), ki ga razvija Eurostat. Osnovni namen modela AgrIS je reorganizacija letnih kmetijskih statistik v New Cronos, s čimer bi bila olajšana dostop in uporaba podatkov s strani uporabnikov,
-
kratkoročna napoved indeksa kmetijskega dohodka, za katerega so pogoj dobri podatki vseh postavk kmetijskih računov ter podatki o zaposlenosti v kmetijstvu,
-
priprava podatkov o pridelavi kmetijskih pridelkov “majhnih enot”, ki pridelujejo kmetijske proizvode v glavnem za lastne potrebe, do leta 2003 – podatki so pomembni z vidika nacionalnih računov ter prehranskih bilanc,
-
nadaljevanje dela na Eurostatovem projektu Agromonetarnih statistik,
-
v letu 2001 zaključek posodabljanja statističnega GIS pokrovnosti/rabe tal s stanja za leto 1993 na stanje za leto 1997 in v letu 2002 posodobitev le-tega na stanje za leto 2001,
-
v letu 2001 izdelava metodologije za oceno kakovosti podatkov v statističnem GIS pokrovnosti/rabe tal – stanje 1997 in v letu 2002 izdelava ocene ter priprava metapodatkov na vzorcu.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijski inštitut Slovenije.
III. PROST PRETOK OSEB
Vsebina politike
8.
a člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti daje vsakemu državljanu Unije pravico, da se preseli in da svobodno prebiva na ozemlju držav članic. S tem se ustvarja evropsko območje mobilnosti, v katerem svoboda gibanja ne postane samo pravnopolnomočna, ampak tudi vsakodnevna stvarnost za ljudi po Evropi, kar zahteva vzajemno interakcijo politik na področju skupnega trga dela, socialne varnosti migrantov, svobode ustanavljanja sedeža (to je svoboda ustanavljanja in opravljanja dejavnosti samozaposlenih oseb ter ustanavljanja in vodenja podjetij), priznavanje diplom, svobode opravljanja storitev (finančne storitve, bančništvo, zavarovalnice, borze), službe splošnega interesa (so tržne in netržne, ki jih kot take obravnavajo javne oblasti in so predmet posebnih obveznosti, ki veljajo za javne službe).(16)
Trg dela v Republiki Sloveniji je doživel velike spremembe že leta 1988, ko se je slovensko gospodarstvo začelo odpirati. Zavladala je splošna negotovost glede zaposlitvenih razmerij in delovnih aranžmajev. Pojavilo se je precej novih poklicev, zlasti v finančnih storitvah, trgovinski dejavnosti in upravljanju. S temi signali se je dodobra porušilo tudi vpisno razmerje na univerzitetni ravni med družboslovjem in naravoslovjem ter se krepko nagnilo v prid prvega.(17)
Delovna migracija je prostorski pojav, ki je v osnovi izraz družbenoekonomskih razmer ter razlik, istočasno ima številne socialne učinke, odraža pa se tudi v fizični preobrazbi pokrajine. Proučevanje tega pojava združuje torej kar tri področja: trg dela, regionalni razvoj oziroma regionalne tokove ter prost pretok oseb.(18)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(19):
-
pogajalsko izhodišče št. 2 Prost pretok oseb.
Statistična podpora politiki
Statistika zagotavlja zanesljive in pravočasne informacije o vseh vidikih gibanja prebivalcev z uporabo administrativnih registrov in popisov v kombinaciji s projekcijami prihodnjih potreb. Z anketo o delovni sili se zberejo podatki o stanju in spremembah na slovenskem trgu dela. Daje nam podatke o velikosti, strukturi in značilnostih aktivnega in neaktivnega prebivalstva Slovenije. Podatki te ankete in podatki Mesečnega poročila o plačah in zaposlenih osebah se objavljajo v skladu s posebnimi diseminacijskimi standardi Mednarodnega denarnega sklada.
Za načrtovanje in uresničitev gospodarskega in socialnega razvoja, upravne dejavnosti ali znanstvenega razvoja, je treba imeti zanesljive in podrobne podatke o številu, razporeditvi in sestavi prebivalstva tudi za najnižje ravni teritorialne členitve države. Predvsem gre za podatke o stavbah in stanovanjih ter povezavo teh podatkov s podatki o prebivalstvu, kar zagotavlja popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki bo v Republiki Sloveniji leta 2002. Vsi ti podatki so hkrati pomembni za Republiko Slovenijo kot kandidatko za vstop v Evropski uniji, saj predstavljajo pomembno podlago za pogajanja in odločitve.
Prostorska mobilnost prebivalstva je pogosto uporabljen izraz, s katerim označujemo gibanje prebivalstva na določenem območju. Pri tem imamo ponavadi v mislih selitveno gibanje prebivalstva (migracije), ki ga definiramo kot spremembo prebivališča posameznika (podatki, dobljeni na podlagi podatkov o prijavi, odjavi, spremembi stalnega prebivališča v Sloveniji ter prijavi začasnega prebivanja v tujini oziroma o vrnitvi iz tujine ter podatki o priselitvah tujcev).
Izraz prostorska mobilnost uporabljamo tudi, kadar želimo opisati tokove delovno aktivnega prebivalstva med krajem prebivališča in krajem dela, za kar uporabljamo izraz delovna migracija. Glede na pogostost vračanja delovnih migrantov na svoje prebivališče jih lahko razdelimo na občasne, tedenske in dnevne. Podatki o delovnih migrantih se v Sloveniji zbirajo predvsem s popisi prebivalstva in registri. Podatke o medobčinski delovni migraciji objavlja Urad iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), ki na dokaj enostaven način omogoča ocenjevanje števila delovnih migrantov, ugotavljanje zaposlitvene privlačnosti določenih območij in smeri tokov delovnih migrantov.
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo državljanom članicam Unije zagotovljen prost dostop do trga dela v Sloveniji. Do tedaj pa zaposlovanje vseh tujih državljanov na območju Slovenije ureja zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/00) z režimom izdaje delovnih dovoljenj. Isti zakon opredeljuje način in vsebino vodenja evidenc, iz katerih zagotavljamo podatke o številu in vrsti izdanih delovnih dovoljenj ter podatke o številu zaposlenih tujih državljanov, vključno s pregledi držav, iz katerih prihajajo zaposleni tujci. Organizirano zaposlovanje slovenskih državljanov v tujini je v devetdesetih letih praktično zamrlo. Trenutno poteka le na osnovi bilateralnega sporazuma med Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o zaposlovanju zaradi poglabljanja poklicnih in jezikovnih znanj, sezonskega zaposlovanja in zaposlovanja medicinskih sester. Vsako organizirano posredovanje in zaposlovanje slovenskih državljanov v tujini na podlagi omenjenega in morebitnih novih meddržavnih sporazumov je evidentirano, zagotovljeno je njegovo statistično spremljanje. Sprotno zagotavljanje podatkov o zaposlenih tujih državljanih v Sloveniji in slovenskih v tujini sodi v širši okvir statističnega spremljanja trga dela.
S sprejemom zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 81/00) je vzpostavljena formalna možnost pridobivanja javnoveljavnih listin – certifikatov, ki bodo izkazovali delovno poklicno oziroma strokovno usposobljenost imetnikov certifikatov. Izdajajo jih posebej pooblaščena telesa in ustanove. Listine temeljijo na nacionalno dogovorjenih standardih in so torej prenosljive v različna delovna okolja. Zakon je skladen z acquis communautaire ter primerljiv in usklajen z zakonodajo v državah članicah Evropske unije. Kot podpora izvajanju in spremljanju zakona je v izgradnji računalniško podprt informacijski sistem (evidence, registri). To delo vsebinsko sovpada s projekti Evropske unije, katerih cilj je spodbujanje mobilnosti s pomočjo transparentnosti diplom, zaključnih spričeval in certifikatov ter uporabe sodobne informacijske tehnologije (predvsem interneta) pri izgradnji povezljivih informacijskih sistemov. Urad bo skladno s svojimi pristojnostmi in načeli registrske usmerjenosti sodeloval pri tem. Prizadeval si bo, da bodo novo nastajajoče administrativne podatkovne baze uporabljive za statistična raziskovanja, da bodo vključevale ustrezne identifikatorje, atribute in standardne klasifikacije, ki bodo omogočale mednarodno primerljivost podatkov.
Vlada Republike Slovenije je leta 1997 sprejela uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev(20) (SKP), leta 2000 pa še njene spremembe in dopolnitve. Uvedba SKP v številne statistične raziskave (npr. anketa o delovni sili), v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva in v uradne evidence, kot sta Evidenca potreb po delavcih in Evidenca brezposelnih, omogoča pridobivanje podatkov za kakovostnejše analize o poklicni strukturi trga dela. Po posameznih poklicih in poklicnih skupinah bo možno proučevati razlike v zastopanosti po spolu, starostnih razredih, dejavnostih in teritoriju. Z uporabo podatkov davčnih evidenc bo možna tudi analiza o plačah za različne poklice po SKP.
Preglednica 3: Povezava politike »Prost pretok oseb« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
III. PROST PRETOK OSEB
Glavna področja statistik ll Klasifikacije
31 Prebivalstvo
47 Notranja trgovina
48 Transport
49 Komunikacije
50 Turizem
54 Menjava storitev in plačilna bilanca
---------------------------------------------------------------------------------Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
-
popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002,
-
nadaljevanje projektov o uporabi podatkov iz administrativnih registrov (demografija, trg dela, prejemki, izobraženost in usposobljenost prebivalstva oziroma delovne sile),
-
sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter drugimi pristojnimi institucijami pri izgradnji informacijskega sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij,
-
popolna prilagoditev mednarodnim priporočilom za področje migracij,
-
ureditev časovnih serij za regije in ureditev njihove dostopnosti na elektronskih medijih oziroma v bankah podatkov,
-
ureditev statistike o zaposlovanju tujcev.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Veterinarska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor, Center za poklicno izobraževanje, Odvetniška zbornica, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Agencija za medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, Inšpektorat za poklicne kvalifikacije.
IV. PROST PRETOK STORITEV
Vsebina politike
V skladu s 60. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti so storitve “storitve”, kadar se običajno opravljajo za plačilo, kolikor jih ne urejajo določbe, ki se nanašajo na prost pretok blaga, kapitala in oseb. Določbe o prostem pretoku storitev zajemajo vse dejavnosti industrijskega ali komercialnega značaja ali obrtnike in poklicne dejavnosti.
Finančne storitve – banke, zavarovalnice in borze, predstavljajo velik trg in so nujno potrebne dejavnosti za pravilno delovanje drugih gospodarskih sektorjev. V skladu z načelom vzajemnega priznavanja velja, da če je finančna storitev zakonsko dovoljena v eni državi članici, je na voljo tudi uporabnikom v drugih državah članicah, ne da bi morala biti v skladu z vsako podrobnostjo zakonodaje države gostiteljice, razen tistih podrobnosti, ki zadevajo zaščito potrošnika.(21)
Raven razvitosti storitev, povezanih s proizvodnjo (informacijsko-komunikacijske, finančne in poslovne storitve) odločilno vpliva na učinkovitost in konkurenčnost celotnega slovenskega gospodarstva ter njegovo vključevanje na mednarodne trge. V primerjavi z Evropsko unijo Slovenija izrazito zaostaja prav na tem področju. Razvoj teh storitev je v največji meri odvisen od ravni izobrazbe in znanja, od sodobne informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter konkurenčnega trga storitev, povezanih s proizvodnjo.(22)
V Sloveniji je pričakovati, da se bodo tuji ponudniki bančnih storitev osredotočili predvsem na vsestransko servisiranje večjih in visoko bonitetnih gospodarskih subjektov. Slovenskemu gospodarstvu bodo ponujali storitve, ki do zdaj niso bile na voljo na našem trgu ali pa je bil dostop do teh storitev omejen na ozko omejeno skupino (investicijsko bančništvo, zbiranje in plasiranje slovenskih prihrankov v tuje vrednostne papirje).
Okrepljeno tujo konkurenco v Sloveniji lahko pričakujemo tudi na področju zavarovalništva. To še zlasti velja za različne oblike življenjskega zavarovanja. Aktivnost tujih zavarovalnic se bo osredotočila na nudenje storitev najkakovostnejšim strankam, to pa so največji in najboljši gospodarski subjekti ter del prebivalstva z najvišjo kupno močjo.
Trg vrednostnih papirjev, izdaja obveznic in delnic, bo postal pomembnejši vir financiranja podjetniškega sektorja. Najkakovostnejši gospodarski subjekti v Sloveniji bodo verjetno uvrščali svoje delnice na primerne borze v Evropi.(23)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(24):
-
pogajalsko izhodišče št. 3 Prost pretok storitev.
Statistična podpora politiki
Letne in kratkoročne informacije o sektorjih storitev so bistvene za vodenje in spremljanje notranjega trga. Po drugi strani so iste informacije potrebne tudi za oceno vpliva mednarodnih pogajanj na nacionalna gospodarstva in ustanovitev podjetij v tujini, za izboljšanje kakovosti makroekonomskih statistik, za analiziranje konkurenčnosti storitvenih podjetij in vpliva na produktivnost ali za spremljanje razvoja zaposlovanja in za določanje vloge terciarnega sektorja pri regionalnem razvoju – predvsem dejavnosti poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s prevozi, financami in poslovnimi storitvami.
Turizem je dejavnost, ki je v svetovnem pomenu v velikem porastu. Analiza gospodarskih razmer in družbenih trendov v turizmu zahteva utrditev statističnega sistema z informacijami, potrebnimi za načrtovanje, tako da bodo številni operaterji lahko predvideli pristne strateške možnosti. Evropska direktiva za zbiranje podatkov s področja turizma je razdeljena na tri dele. Del A in B se nanašata na nastanitveno statistiko. Slovenska nastanitvena statistika pokriva skoraj vse zahteve, manjše prilagoditve bodo potrebne pri objavljanju podatkov o ležiščih. Del direktive C določa zbiranje podatkov o potovanjih domačega prebivalstva, kar urad uresničuje s četrtletno anketo o potovanjih domačega prebivalstva.
V plačilni bilanci Slovenije je zagotovljeno mesečno statistično spremljanje menjave storitev med rezidenti in nerezidenti, pri čemer so prvi in drugi opredeljeni po enakih načelih kot v Evropski uniji, prav tako kakor mora tudi spremljanje plačilnobilančnih tokov v Sloveniji izpolniti enake metodološke zahteve kot v državah Evropske unije.
V denarni statistiki so v mesečnih bilancah stanja prikazane storitve denarnih finančnih posrednikov, slovenskih rezidentov, med katere so uvrščene tudi podružnice tujih bank na slovenskem trgu.
V okvir spremljanja storitev spadajo iz širšega sklopa denarne statistike po opredelitvi Evropske centralne banke še statistični podatki o obrestnih merah, vrednostnih papirjih, izvedenih finančnih instrumentih in bilancah nedenarnih finančnih posrednikov, razen zavarovalnic in pokojninskih družb. Banka Slovenije statistično pokriva navedena področja, postopna uskladitev z nekaterimi še ne dokončno izoblikovanimi zahtevami Evropske centralne banke na določenih področjih pa je del prevzema pravnega reda Evropske unije.
Preglednica 4: Povezava politike »Prost pretok storitev« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
IV. PROST PRETOK STORITEV
Glavna področja statistik 44 Statistika poslovanja podjetij
47 Notranja trgovina
48 Transport
49 Komunikacije
50 Turizem
52 Denar in finance
54 Menjava storitev in plačilna bilanca
---------------------------------------------------------------------------------Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
-
revizija spremljanja storitev v plačilni bilanci in prilagoditev raziskav, ki spremljajo storitvene dejavnosti tako, da se bodo podatki spremljali za »notranji trg« držav Evropske unije in za tretje države,
-
izboljšanje ocen turističnih prilivov in odlivov,
-
metodološko usklajevanje na področju denarne statistike s predpisi Evropske unije oziroma zahtevami ECB.
Izvajalec državne statistike: Banka Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
Sodelujoče institucije: Banka Slovenije, Ministrstvo za finance – Sektor za finančni sistem, Agencija Republike Slovenije za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ministrstvo za pravosodje – Sektor za pripravo zakonodaje, Sektor za varstvo osebnih podatkov
Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike:
Za kakovostno opravljanje nalog, za katere je odgovorno Ministrstvo za finance, je treba na tem ministrstvu kadrovsko okrepiti statistični oddelek.
V. PROST PRETOK KAPITALA
Vsebina politike
Prost pretok kapitala je bistvena sestavina v izgradnji velikega evropskega notranjega trga. Liberalizacija plačilnih transakcij pomembno prispeva k prostemu pretoku blaga, oseb in storitev. Posojilojemalci, predvsem mala in srednja podjetja, morajo imeti možnost kar najceneje in najbliže lastnim potrebam pridobiti kapital; investitorji in dobavitelji kapitala pa morajo imeti možnost ponuditi svoja sredstva na trgu, kjer obstaja največji interes. Zato je pomembno, da države članice sprostijo pretok kapitala in dovolijo, da se plačila izvedejo v valuti države članice, v kateri ima sedež upnik ali uporabnik.(25)
Republika Slovenija spoštuje obveznosti Evropskega sporazuma o pridružitvi na področju prostega pretoka kapitala, ki zahteva, da Republika Slovenija liberalizira neposredne naložbe in kreditne posle takoj po uveljavitvi Evropskega sporazuma o pridružitvi, portfeljske naložbe pa v štirih letih po uveljavitvi.
S sprejemom nove devizne zakonodaje leta 1999 so bile odpravljene številne omejitve tako pri prilivu kot odlivu kapitala. Zakon je postavil rokovnik dokončne odprave omejitev pretoka kapitala, ki upošteva obveze iz Evropskega sporazuma o pridružitvi.
Banka Slovenije je nekatere ukrepe liberalizacije že sprejela. Omilila je omejitve na področju portfeljskih naložb nerezidentov v Sloveniji, nadaljnja omilitev pa je predvidena konec leta 2001, dokončna sprostitev pa do konca leta 2002.(26)
Evropski finančni prostor se ne sme izkoriščati za pranje denarja. Zakonska ureditev na tem področju je v Sloveniji v celoti usklajena z ureditvijo v Evropski uniji. Centralni organ za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja je Urad za preprečevanje pranja denarja, ki razpolaga z vsemi, tudi statističnimi podatki za področje preprečevanja pranja denarja in je obenem tudi centralni organ za izmenjavo podatkov po Konvenciji Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.(27)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(28):
-
pogajalsko izhodišče št. 4 Prost pretok kapitala.
Statistična podpora politiki
Obstoječa statistika plačilne bilance je ustrezna tudi za spremljanje prostega pretoka kapitala med rezidenti in nerezidenti. Banka Slovenije mesečno zbira, obdeluje in objavlja podatke o transakcijah na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance. Ob postopnem sproščanju omejitev kapitalskih tokov med rezidenti in nerezidenti ohranja Banka Slovenije statistični pregled nad temi transakcijami. V skladu z mednarodnimi metodološkimi standardi omogoča Banka Slovenije statistično spremljanje plačilne bilance in bilance stanja mednarodnih naložb, to je finančnih terjatev in obveznosti med rezidenti in nerezidenti oziroma podrobneje stanja neposrednih naložb, kreditiranja, imetij vrednostnih papirjev in elementov mednarodne likvidnosti med prvimi in drugimi.
Preglednica 5: Povezava politike »Prost pretok kapitala« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
V. PROST PRETOK KAPITALA
Glavna področja statistik 31 Prebivalstvo
47 Notranja trgovina
48 Transport
49 Komunikacije
50 Turizem
52 Denar in finance
54 Menjava storitev in plačilna bilanca
---------------------------------------------------------------------------------Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
-
izboljšava statistike trgovine z uporabo administrativnih virov,
-
prilagoditve pri zbiranju in objavljanju podatkov o nastanitvenih zmogljivostih,
-
sprememba v neposrednem poročanju rezidentov za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb zaradi spremembe režima kapitalskih omejitev (sprostitev računov v tujini za pravne osebe) in poenostavitev poročanja,
-
izvedba tehnološkega projekta omogočanja izračunavanja plačilne bilance v tolarjih, evrih in po državah v skladu z zahtevami Eurostata in potrebami domačih uporabnikov podatkov.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
Sodelujoče institucije: Banka Slovenije, Republiški devizni inšpektorat, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Carinska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za gospodarsko promocijo in tuje investicije.
VI. TRANSPORT
Vsebina politike
Evropska unija je razvila Skupno prometno politiko, ki vključuje ukrepe in pobude na treh temeljnih področjih: (i) izboljšanje kakovosti prometnih storitev z razvojem povezanih in konkurenčnih prometnih sistemov, ki temeljijo na naprednih tehnologijah in bodo prispevale k varstvu okolja in boljši varnosti, (ii) izboljšanje delovanja notranjega trga v smislu povečanja učinkovitosti, vendar ob ohranjanju socialnih standardov in (iii) širjenje zunanje razsežnosti z izboljševanjem prometnih povezav s tretjimi državami in pospeševanje pristopa subjektov Evropske unije na druge prometne trge.
Prometna politika Evropske unije je osnova za prestrukturiranje te dejavnosti v Sloveniji. Glavni cilj je izboljšati zanesljivost in gospodarnost prometnih storitev, ki bodo upoštevale varnost vseh udeležencev v prometu, smotrno uporabo energije, regionalni razvoj in varstvo okolja.(29)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(30):
-
pogajalsko izhodišče št. 9 Transport.
Statistična podpora politiki
Učinkovitost gospodarstva vsake države je odvisna predvsem od delovanja njenega transportnega sistema, saj je transport dejavnik, ki neposredno vpliva na pospeševanje ali omejevanje in zaviranje razvoja družbe kot celote.
Transportna infrastruktura je pomemben del tega sistema. Posodobitev železniške in cestne infrastrukture je prvi pogoj za ustreznejše vključevanje Slovenije v evropsko transportno mrežo in ugodnejši pretok potnikov, blaga in storitev po Sloveniji in drugih evropskih državah.
Z raziskovanji s področja statistike transporta se v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi potrebami zajemajo podatki konjunkturnega in strukturnega značaja. Projekt revizije spremljanja cestnega blagovnega transporta je zaključen, v drugi polovici leta 2001 pa se bosta začela izvajati projekta (Eurostat) za uskladitev statističnega spremljanja zračnega in pomorskega transporta z ustrezno evropsko zakonodajo. Urad je bil vključen v projekt za izgradnjo Nacionalnega transportnega informacijskega sistema in statistične podatkovne baze (projekt MPZ/Phare FC53).
Z upoštevanjem hitrega procesa liberalizacije transporta v Evropi bo treba v prihodnje, zaradi vse večje uporabe najsodobnejših tehnologij (EDI, GIS), čim bolj poenostaviti zbiranje podatkov in tako zmanjšati obremenitev poročevalskih enot oziroma enot opazovanja. Pomembno bo sodelovanje predstavnikov urada v delovni skupini za statistiko transporta (UN/ECE WP.6) pri izgradnji evropskega informacijskega sistema in podatkovne baze na osnovi Združenega vprašalnika za transport (Joint questionnaire/Eurostat, ECMT, UN/ECE) ter Slovarja standardnih definicij za transportne statistike (Glossary for transport statistics) kot njegove terminološke in metodološke osnove. Posebna pozornost bo namenjena tudi statističnemu spremljanju trendov in cen transportnih storitev, kombiniranih prevozov ter prevozov nevarnih tovorov in hitro pokvarljivih živil v okviru prizadevanj za ustrezno merjenje vpliva transporta na okolje.