TFL Vsebine / TFLGlasnik

Preiskovalci prevar so pogosto zadolženi za sledenje nedovoljenih transakcij in osnovnih sredstev. Sledenje nedovoljenih transakcij se nanaša na iskanje ukradene lastnine, prepoznavanja premoženjske koristi in odkrivanje, kdo je prejel nezakonito premoženje. Namen sledenja nedovoljenih transakcij in osnovnih sredstev je dokazati, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in da na koncu izterjamo sredstva, ki so bila nezakonito pridobljena. Nezakonit izvor premoženja lahko izračunamo z različnimi metodami, kot so metoda neto vrednosti, metoda izdatkov, metoda analize bančnih pologov itd.

 

1 UVOD

Slovenska zakonodaja omogoča zavarovanje in odvzem premoženjske koristi oziroma odvzem dobička, pridobljenega s kaznivim dejanjem, kar pomeni, da ga nihče ne more in ne sme obdržati. Pravna podlaga za odvzem je določena v Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI, 2011).

ZOPNI (2011) določa pogoje, postopek in organe, pristojne za začasen odvzem, zavarovanje, hrambo in odvzem premoženja nezakonitega izvora ter odgovornost za nastalo škodo.

Postopek odvzema premoženja je pravni postopek, ki se začne s tožbo zoper lastnika premoženja, kjer mora obdolženec sam dokazovati, da je s svojimi dohodki pridobil premoženje take vrednosti, kot se ocenjuje.

Premoženjska korist se odvzame s sodno odločbo na način, določen v 75. členu KZ-1 (2008), ki določa, da se storilcu odvzame denar, dragocenosti in druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Če se mu te ne more odvzeti, se mu odvzame drugo premoženje oziroma se mu naroči plačilo v vrednosti premoženjske koristi.

ZOPNI je v uveljavi od 29.11.2011, uporablja pa se z dnem 29.5.2012. Zakon omogoča učinkovito sodelovanje pristojnih organov v Sloveniji in v mednarodnem sodelovanju, da se nezakonito pridobljeno premoženje dejansko najde ter odvzame smotrno, da je država uvedla nove oblike odkrivanja premoženja nezakonitega izvora, in sicer s sprejetjem ZOPNI-ja (2011), kljub temu da se uporabljajo določbe KZ-1 (2008) in ZKP-ja (1994).

2 FINANČNA PREISKAVA

V zakonu so določeni postopki in pristojni organi za finančno preiskavo, zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo in odvzem premoženja nezakonitega izvora ter mednarodno sodelovanje v zvezi s postopki po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

Premoženje se odvzame tistim ki so ga pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali pa za plačilo ki ne ustreza dejanski vrednosti, ali pa so vedeli oz. bi morali vedeti, da je premoženje nezakonitega izvora.

Postopek finančne preiskave se začne, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku pojavi sum, da ima določena oseba nezakonito pridobljeno premoženje v vrednosti višji od 50.000€. Da je premoženje nezakonitega izvora se šteje, če ni mogoče dokazati, da je premoženje pridobljeno pošteno. Če torej obstaja nesorazmerje med dohodki zmanjšanimi za davke in prispevke in vrednostjo premoženja, se šteje da gre za nezakonito pridobljeno premoženje. Pri ugotavljanju nesorazmernosti pa se upošteva vse premoženje s katero oseba razpolaga, torej ga ima v lasti, posesti, ga uporablja oz. ga je prenesla na drugo osebo. Če je bilo premoženje preneseno na ožje povezane osebe ali družinske člane, se šteje da je bilo preneseno brezplačno ali po ceni ki ne ustreza dejanski vrednosti.

Postopek finančne preiskave vodi tožilstvo, o zavarovanju odvzema in začasnem odvzemu odloča sodišče pristojno za odločanje v kazenskem oz. predkazenskem postopku. O odvzemu premoženja pa odloča Okrožno sodišče v Ljubljani. Državni organi, banke in druge finančne organizacije, upravljalci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig so dolžne tožilstvu in sodišču dajati podatke in brezplačno pomoč. Osebi o katerih dajejo podatke ne smejo razkriti da so bili o njej posredovani podatki. Za organizacije ki posredujejo podatke in zaposlene ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti in poklicne tajnosti.

Državni tožilec odredi finančno preiskavo, kadar se v predkazenskem ali kazenskem postopku ugotoviti, da so podani ali so bili podani razlogi za sum, da je osumljenec, obdolženec ali zapustnik storil kataloško kaznivo dejanje in ima v lasti, posesti, uporabi ali uživanju premoženje, v zvezi s katerim so podani razlogi za sum, da je nezakonitega izvora, oziroma je takim premoženjem razpolagal ali je prešlo na njegove pravne naslednike ali ga je prenesel na povezane osebe ali je bilo pomešano s premoženje teh oseb. Pomembno je, da skupna vrednost nezakonitega premoženja presega 50.000 EUR (ZOPNI, 2011).

V okviru finančne preiskave se lahko opravi tudi preiskava stanovanja in drugih prostorov ter osebna preiskava lastnika, če so podani utemeljeni razlogi storitve kataloškega kaznivega dejanja in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi odkriti premoženje nezakonitega izvora ali da se bodo našli sledovi, predmeti in dokazi, ki so pomembni za postopek po tem zakonu. Hišna in osebna preiskava se smeta opraviti le po odredbi sodišča (ZOPNI, 2011).

Tožilec lahko zahteva preiskavo v enem letu po pravnomočnosti obsodilne sodbe. Preiskava se lahko opravi za največ pet let pred letom, v katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje. Če je bilo premoženje preneseno na druge osebe, se preiskava razširi še na te osebe. V finančni preiskavi se zbirajo podatki o obsegu premoženja in razmerje s doseženimi dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevek. Zbirajo se tudi podatki o premoženju ki je bilo preneseno na druge osebe. V finančni preiskavi se lahko uporabijo ukrepi ki so dovoljeni v Zakonu o kazenskem postopku, tako je možna tudi hišna preiskava stanovanja in osebna preiskava.

Tožilec lahko ustanovi finančno preiskovalno skupino v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku, ki ureja preiskovalne skupine. Ob zaključku preiskave vodja skupine izdela poročilo in ga skupaj z zbranimi podatki izroči vodji pristojnega tožilstva. Pridobljeni podatki v finančni preiskavi so tajni. Finančna preiskava lahko traja največ eno leto. Zaradi objektivnih razlogov se lahko podaljša za največ pol leta.

3 ODKRIVANJE NEDOVOLJENIH TRANSAKCIJ

Nedovoljene transakcije lahko odkrijemo na več načinov. Najprej analiziramo finančni profil osumljenca, nato naredimo različne analize (metoda neto vrednosti, metoda izdatkov, metoda analize bančnih pologov itd.)

Celoten članek je dostopen za naročnike!