TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Toženka je vlogo tožnice pravilno obravnavala kot zahtevo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje in je zato pravilno uporabila prvi odstavek 36. člena ZTuj-2, ki določa prekluzivni rok za vložitev vloge za podaljšanje omenjenega dovoljenja, ter vlogo tožnice na tej podlagi zavrgla. Okoliščine prepozno vložene vloge je toženka pravilno ugotovila oziroma tožnica tem dejanskim ugotovitvam v tožbi niti ne nasprotuje.

Tožbeni ugovor, da tožnica živi v Sloveniji z družino (v sorodstvenem razmerju) že 5 let, je po eni strani podan povsem pavšalno, brez kakršnega koli opisa okoliščin in listinskih dokazov, po drugi strani pa gre za novo dejstvo, za katero velja določba 3. odstavka 20. člena ZUS-1. Tožnica ne navaja nič v opravičilo, zakaj tega dejstva ni uveljavljala že v upravnem postopku, poleg tega ne predlaga nobenih dokazov glede družinskih vezi, zato sodišče tega ugovora ni moglo obravnavati po vsebini.