TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 3256/2007 z dne 6. 2. 2008 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 213/2004-III z dne 4. 12. 2006 se zavrne. Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka.

Uporaba kolizijskopravnega pravila lex loci delicti comissi (kraj, kjer je škodno dejanje storjeno) ni pripeljala do kršitve pravice do enakosti pred zakonom pritožnice iz drugega odstavka 14. člena Ustave. To pravilo Konvencije o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče, ne diskriminira med oškodovanci tako, da bi določeni skupini oškodovancev brez razumnega razloga vnaprej jamčilo ugodnejšo obravnavo kot drugi, po dejanskih okoliščinah primerljivi skupini, ki je utrpela škodo v prometni nesreči v drugi državi. Ni očitno napačno stališče sodišč o uporabi hrvaškega materialnega prava, ki temelji na jezikovno jasni določbi 3. člena Konvencije in na presoji, da trk enega vozila v drugo pomeni, da sta bili v nesreči udeleženi dve vozili, ker pa nista imeli enake registracije, ne pridejo v poštev konvencijske izjeme od načela uporabe prava kraja, kjer je škodno dejanje storjeno. Ni očitno napačno stališče, da morajo sodišča, ko uporabljajo tuje pravo, uporabljati tudi tujo sodno prakso. Odločitev o teku zamudnih obresti od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje naprej ni očitno napačna, ko sodišče odškodnino prisodi na podlagi hrvaškega materialnega prava. Z ustavno pritožbo ni mogoče uveljavljati kršitve 22. člena Ustave zaradi odstopa od enotne in ustaljene sodne prakse, če gre za sodne odločbe, izdane v primerih, ki med seboj niso primerljivi.