TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se zavrne pritožba toženca zoper vmesno sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru I Pg 4/2022 z dne 21. 4. 2023) v delu, ki se nanaša na zavrnitev ugovora zastaranja glede terjatve 25.674,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2022 dalje do plačila, ter se v tem obsegu vmesno sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Kadar je škoda storjena s kaznivim dejanjem, je zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve odvisen od zastaralnega roka, določenega za pregon kaznivega dejanja, razen v primeru, ko je ta krajši od roka, v katerem zastara odškodninska terjatev. V tem primeru je kazenskopravni zastaralni rok daljši od obligacijskega, zato je treba za presojo zastaranja predmetne terjatve uporabiti določbe 353. člena OZ.

Predmetni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti je po naravi stvari neposredno zvezan s kaznivim dejanjem oziroma s škodo, ki je nastala s kaznivim dejanjem. Zastaralni rok za zamudne obresti je tri leta (347. člen OZ). Ker pa je do škode, nastanka zamude in začetka teka zakonskih zamudnih obresti prišlo v posledici storitve kaznivega dejanja, tudi za zakonske zamudne obresti velja daljši zastaralni rok iz 353. člena OZ, ki je v konkretnem primeru 10 let od storitve kaznivega dejanja. Odškodninski zahtevek po 353. členu OZ zaobjema tudi (kapitalizirane) zamudne obresti od premoženjske škode, ki je nastala s kaznivim dejanjem. V tej reviziji sporna terjatev iz naslova kapitaliziranih zamudnih obresti od v kazenskem postopku prisojenega zneska premoženjskopravnega zahtevka glede na navedeno ni zastarala.