TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi do četrti odstavek 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12 in 57/12) se razveljavijo. V sedmem odstavku 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah se razveljavi besedilo: "od končanja tistega postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, na podlagi začetka katerega je stopila v veljavo oziroma". Četrti odstavek 10.b člena Zakona o gospodarskih družbah se razveljavi. Peti in šesti odstavek 10.a člena, sedmi odstavek 10.a člena v delu, ki se nanaša na šesti odstavek 10.a člena, prvi do tretji odstavek 10.b člena ter dvanajsta alineja 50. člena, v delu, v katerem se nanaša na prvi in drugi odstavek 10.b člena Zakona o gospodarskih družbah, niso v neskladju z Ustavo. Do drugačne zakonske ureditve sodišče ob izreku ukrepa po 10.b členu Zakona o gospodarskih družbah glede na okoliščine konkretnega primera določi trajanje ukrepa, pri čemer ukrep ne sme trajati več kot deset let od pravnomočnosti sodne odločbe, s katero sodišče izreče ukrep po tem členu.

S tem, ko je zakonodajalec sprejel ureditev, po kateri je po sili zakona (ex lege) z nastopom pravnega dejstva začetka postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja družbe izločil iz pravnega prometa člane poslovodstva ali organa nadzora te družbe, ki so s svojim ravnanjem prispevali ali povzročili postopek zaradi insolventnosti, tako da jim določeno časovno obdobje prepoveduje opravljati te funkcije v vseh družbah, kjer te funkcije opravljajo (prvi do četrti odstavek v zvezi s sedmim odstavkom 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah), je posegel v pravico do svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave). Pri tem je izkazal javno korist, ki je v zagotavljanju integritete poslovnega okolja, vendar pa teža posledic izpodbijanih določb presega koristi, ki jih te prinašajo (tj. izločitev določenih posameznikov iz gospodarskega življenja zaradi varstva upnikov in varovanja integritete poslovnega okolja za določeno obdobje). Zato je izpodbijani ukrep prekomeren. Ukrep prepovedi ustanavljanja družb oziroma pridobitve statusa družbenika iz šestega odstavka za čas iz sedmega odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah ni v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena Ustave. Zakonodajalec je zanj izkazal javno korist, ukrep tudi ni nesorazmeren glede na to, da gre pri ravnanjih, zaradi katerih je izrečen, za hude zlorabe poslovnega okolja, s katerimi je posameznik zase ali za tretje pridobil določene koristi, oziroma za ravnanja zoper pomembne kazenskopravno varovane dobrine, ki zelo škodijo integriteti poslovnega okolja. Ukrep tudi ni v neskladju s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, saj je javna korist izkazana tudi v tem primeru, ukrep pa je tudi primeren in nujen za uresničitev zasledovane javne koristi ne glede na pravnoorganizacijsko obliko gospodarske dejavnosti ter tudi sorazmeren teži zasledovanega cilja. Prvi do tretji odstavek 10.b člena Zakona o gospodarskih družbah, ki urejajo odpoklic oziroma odvzem pooblastil ali upravičenj za vodenje poslov, niso v neskladju s prvim odstavkom 74. člena Ustave. Zakonodajalec je izkazal javno korist, izpodbijana ureditev pa tudi ni prekomerna, saj je posamezniku omogočeno, da v sodnem postopku, v katerem so mu zagotovljena vsa ustavnoprocesna jamstva poštenega postopka (22. in 23. člen Ustave) in pravnega sredstva (25. člen Ustave), dokaže, da s svojim ravnanjem ni prispeval k postopku zaradi insolventnosti ali ga povzročil. Izpodbijana ureditev tudi ni v neskladju s pravico do svobode dela iz 49. člena Ustave. Pri članih organov nadzora do tega posega sploh ne more priti, saj gre za opravljanje nadzorne funkcije zgolj v korporacijskopravnem razmerju z družbo. Pri sodnem odpoklicu člana organa upravljanja, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pa sicer gre za poseg v pravico do svobode dela, vendar pa je zakonodajalec izkazal javno korist, ukrep je primeren in nujen, saj z obstoječimi instituti ni mogoče doseči zasledovanega cilja. Ukrep je tudi sorazmeren v ožjem smislu. Trajanje ukrepa iz četrtega odstavka 10.b člena Zakona o gospodarskih družbah prekomerno posega v svobodno gospodarsko pobudo, saj trajanje ukrepa ni določeno, temveč je zgolj določljivo, ker ukrep ne traja le deset let, ampak je odvisen od trajanja postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Ustavno sodišče mora, kadar zaradi razveljavitve izpodbijane določbe trajanje ukrepa ni določeno in nastane pravna praznina, določiti način izvršitve v skladu z drugim odstavkom 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču.