TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-1267/2016/33 (1312-09) z dne 30. 8. 2019 se odpravi in se prošnji za mednarodno zaščito prosilke A.A., rojene ... 1981, državljanke Republike Srbije, ugodi ter se ji prizna status begunca z dnem 30. 8. 2019.

II. Sodna odločitev o priznanju statusa begunca učinkuje z dnem vročitve pravnomočne sodne odločbe kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Tožnica je bila zaradi svoje transseksualnosti podvržena fizičnemu nasilju, hudemu psihičnemu nasilju v obliki groženj s smrtjo ter ponavljajočemu se verbalnemu nasilju in poniževanju. Takšne okoliščine po presoji sodišča pomenijo tako hud poseg v tožničine človekove pravice, da jih je mogoče opredeliti kot preganjanje. Tožnica se utemeljeno boji, da bi bila v primeru vrnitve v izvorno državo spet izpostavljena preganjanju. Ob tem med strankama ni sporno, da je bil razlog, zaradi katerega je bila tožnica preganjanja, dejstvo, da je transseksualna oseba. Take osebe pa v Srbiji predstavljajo posebno družbeno skupino v smislu četrte alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1.

Zgolj dejstvo, da je policija naredila zapisnik o prijavi, še ne pomeni učinkovite zaščite države, če temu ni sledil tudi kazenski pregon in kaznovanje storilcev, še posebej ob upoštevanju dejstva, da v obravnavanem primeru ne obstaja nobena očitna ovira za to, saj so bili napadalci identificirani. Pregon in kaznovanje posameznikov, ki storijo kaznivo dejanje, sta nujna za dosego generalne prevencije – odvračanja ljudi od kaznivih dejanj z zagrozitvijo s kaznimi. V obravnavanem primeru do kazenskega postopka zoper storilce ni prišlo, leto dni kasneje pa sta bila tožnica in njen partner v istem kraju žrtvi novih napadov s strani istih napadalcev. Tudi v primeru groženj s smrtjo, ki sta jih bila tožnica in njen partner deležna s strani skupine ljudi, ki so razgrajali po njunem dvorišču, ni prišlo do kazenskega pregona storilcev. Iz vsega navedenega je tako mogoče zaključiti, da v tožničinem primeru organi pregona niso storili tistega, kar bi bilo potrebno za učinkovit pregon in kaznovanje napadalcev ter ji tako niso zagotovili dejanske zaščite pred preganjanjem.