TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama zagovornikov obd. A. A. in B. B. se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obd. A. A. izrečena denarna kazen 1,250.000,00 SIT in obd. B. B. izrečena kazen 600.000,00 SIT znižata in se po čl. 38/1 KZ izreče

obd. A. A. denarna kazen 300.000,00 (tristo tisoč) SIT,

obd. B. B. pa denarna kazen 200.000,00 (dvesto tisoč) SIT.

Obdolženca morata izrečeni denarni kazni plačati vsak v roku 3 (treh) mesecev, v primeru neplačila se bosta izrečeni kazni prisilno izterjali, v primeru neizterljivosti pa se bo za vsakih začetih 10.000,00 SIT določil en dan zapora, sicer se obe pritožbi zavrneta kot neutemeljeni in se v preostalih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v zaključke sodišča prve stopnje in so neutemeljene pritožbene navedbe, češ da ni podana vzročna zveza med opustitvenim ravnanjem obd. A. A. in nesrečo pri delu, pri čemer naj izpodbijana sodba tudi ne bi imela razlogov v zvezi z opustitvijo pismenega dogovora. Sodišče prve stopnje je ob natančni oceni zagovora in izvedenih dokazov prepričljivo in izrecno zaključilo, da bi vsebina manjkajočega pisnega dogovora morala urediti varno opravljanje dela delavcev in bagerista, s poudarkom na obveznem zavarovanju delavcev pred zrušenjem strojno izkopanih sten rova, ne glede na samo organizacijo dela. Okoliščine, da naj bi bagerist G. G. delal pod nadzorom soobdolženega B. B. in bil v kritičnem trenutku odmaknjen, A. A. pa sploh ni bil prisoten na gradbišču, v ničemer ne vplivajo na pravilno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z očitano kršitvijo 30. člena Zakona o varnosti pri delu, pritožbene navedbe, ki poizkušajo neuspešno zmanjšati pomembnost vsebine tega sporazuma, pa so neutemeljene.