POVZETEK
Pri presoji kolizije med pravico do pozabe in svobodo izražanja je pomemben element vir
spletnega mesta objave podatka, katerega izbris se zahteva, saj je treba upoštevati različnost
položajev spletnih iskalnikov, izvornih spletnih mest in družbenih omrežij. Izbris podatkov,
objavljenih na platformah družbenih omrežij, je mogoče v določenih primerih uveljavljati
tudi na podlagi Direktive o elektronskem poslovanju. Ozemeljska implementacija izbrisne
obveznosti ponudnika storitev spletnega gostovanja platforme družbenega omrežja ne bi
smela presegati tistega, kar je nujno potrebno za varstvo oškodovanca, kar zahteva presojo od
primera do primera. Odrejanje globalnih učinkov bi moralo biti zato extrema ratio. Izbrisna
obveznost bi morala biti tudi časovno omejena. Nejasnost glede meril opredelitve enakovredne vsebine v zadevi C18/18, Eva Glawischning-Piesczek proti Facebook Ireland Limited,
postavlja vprašanje, ali ni dejansko uvedena obveznost uporabe (preventivnega) avtomatiziranega sistema splošnega filtriranja skozi zadnja vrata. Čeprav se morda na prvi pogled zdi,
da Direktiva o elektronskem poslovanju omogoča širše pravno varstvo glede izbrisa on-line
vsebin, podrobna analiza pravnih podlag za izbris Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
in Direktive o elektronskem poslovanju pokaže, da to ni nujno tako.
SUMMARY
In the assessment of the conflict between the right to be forgotten and freedom of expression, the source of the site where the data to be erased is published represents an important
element, since diverse positions of web browsers, source sites and social networks need to
be taken into account. In certain cases, the erasure of the data published on social network
platforms may also be enforced on the basis of the eCommerce Directive. Territorial implementation of the erasure obligation of the social network hosting service provider should not
exceed what is urgently required for the protection of the injured party, which calls for a casebycase assessment. Therefore, imposing global impacts should have to be extrema ratio. Also,
the erasure obligation should have to be timerestricted. The ambiguity regarding the criteria
for the classification of equivalent contents in the case C18/18, Eva Glawischnig-Piesczek
versus Facebook Ireland Limited, raises the question of whether the obligation to use (preventive) automated general backdoor filtration system had actually been introduced. Even
though it may appear at first glance that the eCommerce Directive provides for a broader legal protection with regard to the erasure of online contents, a more detailed analysis of legal
bases for erasure laid down in the General Data Protection Regulation and the eCommerce
Directive show that this is not necessarily
TITLE
Social networks, media and the right to erasure
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.