TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zagovornika obdolženega B. M. se kot neutemeljena zavrne.

Obdolženec je svojo grožnjo s terorističnim napadom podkrepil z dokazanim dejstvom, da je neupravičeno vstopil na zaščiteno območje vodohrana N. ter, da ve, kako oziroma na kakšen način bi lahko zastrupil vodo. Čeprav drži, kot navaja pritožba, da je po mnenju izvedenca psihiatrične stroke podana manjša verjetnost, da bi obdolženec uresničil grožnje, pa je vendar pri obdolžencu dopustil verjetnost ponovitve kaznivega dejanja, če bi se mu psihoza poglobila, do česar bi lahko prišlo v primeru opustitve psihofarmakoterapije z antipsihotikom. Pritožbena navedba, da je ugotovitev izvedenca pogojena le v primeru opustitve zdravljenja, pa ni bistvena ob obrazložitvi sodišča, da je obdolženec v preteklosti že prekinil zdravljenje. Nenazadnje pa izvedenec opozarja tudi, da naj bi obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje kljub temu, da naj bi redno prejemal ustrezno terapijo zaradi česar so tudi po oceni sodišča druge stopnje podane tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljujejo realno bojazen, da bi na prostosti storil kaznivo dejanje.