TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 35521/2010 z dne 16. 5. 2013, sodba Višjega sodišča v Mariboru št. IV Kp 35521/2010 z dne 23. 1. 2013 in I. točka izreka sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru št. II K 35521/2010 z dne 19. 4. 2012 se razveljavijo, kolikor se nanašajo na kaznivo dejanje na škodo Srečka Herzoga, enotno kazen in stroške postopka, in zadeva se v tem delu vrne Okrajnemu sodišču v Mariboru v novo odločanje.   V preostalem delu se ustavna pritožba zoper sodbe iz prejšnje točke zavrže.   Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

Sestavni del pravice pritožnika do obrambe, ki presega zgolj pravico do izjave, je zahteva, da sme pritožnik vselej zahtevati ustno zaslišanje izvedenca potem, ko je bilo njegovo mnenje prebrano na glavni obravnavi. Še toliko bolj mora to veljati, ko izvedenec obdolženca s svojim izvedenskim mnenjem obremeni, pri čemer ni treba, da gre za edini obremenilni dokaz.    V položaju, ko je izvedensko mnenje prebrano, zahteva za ustno zaslišanje izvedenca ne pomeni novega dokaznega predloga, temveč gre za nadaljevanje izvedbe dokaza z izvedencem, saj gre za isto dokazno temo. Ker gre v takem položaju torej le za nadaljevanje dokaza z izvedencem, zahteve pritožnika po ustnem zaslišanju izvedenca in s tem postavljanjem vprašanjem ni dopustno pogojevati s trditvenim bremenom.    Pritožniku mora sodišče pravico, da se z obdolžencem sooči in ga ustno zasliši, zagotoviti takrat, ko se dokaz izvaja. Zato je nedopustno, da bi bila ta odločitev sodišča odvisna od njegove končne presoje.    Ker sodišča pritožniku niso omogočila, da bi izvedenca ustno zaslišal in mu postavljal vprašanja, so kršila pritožnikovo pravico do obrambe iz druge alineje 29. člena Ustave.