TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi okrožne državne tožilke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenskih sankcijah spremeni tako, da se obtoženemu A. A. namesto pogojne obsodbe po tretjem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 50. členom in 2. točko prvega odstavka 51. člena Kazenskega zakonika izreče kazen 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora.

II. Po prvem odstavku 56. člena Kazenskega zakonika se obtožencu v izrečeno kazen zapora in izrečeno stransko denarno kazen všteje čas, prestan v pridržanju od 21. 6. 2017, od 9.05 ure do 21. 6. 2017, do 13.30 ure.

III. Sicer pa se pritožba okrožne državne tožilke v preostalem delu, pritožba zagovornice obtoženega A. A. pa v celoti zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Obtoženi A. A. je dolžan plačati sodno takso za pritožbo zoper sodbo.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izbiri kazenske sankcije prekršilo kazenski zakon v smislu 5. točke 372. člena ZKP, saj je z odločbo o pogojni obsodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Po določbi drugega odstavka 58. člena KZ-1 se namreč pogojna obsodba ne sme izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. Za kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po tretjem in prvem odstavku 186. člena, katerega storitve je bil obtoženi spoznan za krivega, je v tretjem odstavku 186. člena KZ-1 zagrožena kazen zapora od najmanj petih do petnajstih let. Kazenski zakon glede te kvalificirane oblike kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1 torej ne dopušča izreka pogojne obsodbe kot kazenske sankcije opozorilne narave, razen v primeru iz petega odstavka 58. člena KZ-1, ko obtoženi prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem.