TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v točkah 1. in 2. izreka v odnosu do drugotožene stranke razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu se pritožba zavrne (v odnosu do prve tožene stranke) in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po sistemu afirmativne litiskontestacije se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih tožbenih navedb. Vzamejo se za podlago zamudne sodbe, ne da bi sodišče podrobneje ugotavljalo dejansko stanje.

Pri oceni skladnosti tožbenih navedb s predloženimi dokazi mora sodišče oceniti vse dokaze, ne samo nekatere od njih. Sodišče je izhajalo le iz nekaterih listin, iz katerih izhaja, da se je v bolnišnici zdravila oseba z drugim imenom, kot ga ima tožnik, prezrlo pa je ostalo dokumentacijo, iz katerega izhaja enak opis škodnega dogodka in opis zdravljenja, kot ga je podal tožnik. Ocena sodišča, da so dejstva v nasprotju z dokazi, kar onemogoča izdajo zamudne sodbe, je zato napačna.

Procesne kršitve, češ da sodišče ni izvedlo vseh ponujenih dokazov (zaslišanje prič) in tega ni obrazložilo, ter da je nepravilno zaslišalo tožnika brez tolmača (procesna kršitev po 8. in 9. točke 2. odst. 339. člena ZPP, na kateri pritožbeno sodišče pazi le na opozorilo strank), mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče - ob zavrnitvi dokazov in ob izvedbi tožnikovega zaslišanja na glavni obravnavi. Če se nanje sklicujejo kasneje, se upoštevajo le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti že prej.