IZREK
Peti odstavek 10. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93, 1/96 in 23/96 - popr.) se v delu, ki določa, da se obseg presežkov prihodkov nad odhodki sklada, ki se nakaže v proračun Republike Slovenije, določi v okviru finančnega načrta in programa Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki ga za vsako leto posebej potrdi Vlada Republike Slovenije, razveljavi.
EVIDENČNI STAVEK
Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v 10. členu določa finančne vire oziroma finančne okvire za delovanje Sklada. Zakonodajalec je ob uveljavitvi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v petem odstavku 10. člena določil, da je presežek prihodkov nad odhodki Sklada v skladu s finančnim načrtom in programom Sklada prihode proračuna Republike Slovenije. S sprejeto avtentično razlago petega odstavka 10. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki se glasi: »Določbo petega odstavka 10. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov se razume tako, da se obseg presežkov prihodkov nad odhodki Sklada, ki se nakaže na proračun Republike Slovenije, določi v okviru finančnega načrta in programa Sklada, ki ga za vsako leto posebej potrdi Vlada Republike Slovenije«, pa je bila uveljavljena možnost odločati o usodi ustvarjenih presežkov prihodkov nad odhodki po zaključku obračunskega obdobja.
Glede na jasno izražen cilj in namen zakonodajalca, ki ga je ta zasledoval pri sprejemanju Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ter glede na sistem razpolaganja z javnimi sredstvi prek finančnih načrtov zavodov, besedila petega odstavka 10. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ni mogoče razumeti tako, kot izhaja iz sprejete avtentične razlage. Z njo je bila Skladu in Vladi dana pravica, da odloča o obsegu ustvarjenih presežkov prihodkov nad odhodki, ki jih bo Sklad po koncu obračunskega obdobja nakazal v državni proračun. Ta pravica iz vsebine pravne norme ob uporabi jezikovne, sistematične in namenske razlage besedila ne izhaja. Zato je avtentična razlaga dala petemu odstavku 10. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov spremenjeno vsebino, ki je ob uveljavitvi ni imel.
Ker avtentična razlaga po svoji vsebini ne razlaga pravne norme, vsebovane v petem odstavku 10. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, temveč ima naravo akta o spremembi petega odstavka 10. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, gre vsebinsko za spremembo zakona. Spremembe in dopolnitve zakonov pa ne morejo biti predmet avtentične razlage, temveč so lahko predmet spremembe in dopolnitve zakona, ki mora biti izpeljan v zakonodajnem postopku. Ker je zakonodajalec peti odstavek 10. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov spremenil v postopku avtentične razlage, je kršil 89. člen Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.