na dokumentu
Portal TFL
Sodba III Ips 30/2013 - stečajni postopek – načelo enakopravnega obravnavanja upnikov - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sodna poravnava – objektivni pogo...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE
25.3.2014
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba III Ips 30/2013
INTERNA OZNAKA
VS4002505
SENAT, SODNIK
Vladimir Balažic (preds.), dr. Mile Dolenc (poroč.), dr. Ana Božič Penko, Brigita Domjan Pavlin, dr. Miodrag Đorđević
INSTITUT VSRS
stečajni postopek – načelo enakopravnega obravnavanja upnikov - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sodna poravnava – objektivni pogoj izpodbijanja - izpodbojnost sodne poravnave
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO
IZREK
Revizija se zavrne.
Tožnici sta nerazdelno dolžni v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti prvemu tožencu njegove stroške odgovora na revizijo v višini
2.550,71 EUR
, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka, določenega v tej točki izreka.
Tožnici sta nerazdelno dolžni v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti prvemu tožencu njegove stroške odgovora na revizijo v višini
2.550,71 EUR
, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka, določenega v tej točki izreka.
JEDRO
Sklenitev sodne poravnave, četudi v obdobju izpodbojnosti, samo po sebi ni dejanje, ki bi imelo objektivne znake izpodbojnega pravnega dejanja.
Da bi bila sklenitev sodne poravnave izpodbojna, ker sta v posledici njene sklenitve toženca izkoristila dano možnost in pridobila položaj ločitvenih upnikov v stečajnem postopku, bi morale obstajati dodatne okoliščine, ki bi utemeljevale, da je stečajni dolžnik sodno poravnavo s tožencema sklenil prav z namenom, da jo priviligira. Za tak primer bi lahko šlo, če bi tožnici trdili in dokazali, da stečajni dolžnik z njima, za razliko od ostalih bivših družbenikov, ni hotel skleniti sodne poravnave, sami pa sta bili to pripravljeni storiti.
Da bi bila sklenitev sodne poravnave izpodbojna, ker sta v posledici njene sklenitve toženca izkoristila dano možnost in pridobila položaj ločitvenih upnikov v stečajnem postopku, bi morale obstajati dodatne okoliščine, ki bi utemeljevale, da je stečajni dolžnik sodno poravnavo s tožencema sklenil prav z namenom, da jo priviligira. Za tak primer bi lahko šlo, če bi tožnici trdili in dokazali, da stečajni dolžnik z njima, za razliko od ostalih bivših družbenikov, ni hotel skleniti sodne poravnave, sami pa sta bili to pripravljeni storiti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.