TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 2. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru upnika delno ugodi tako, da sodna taksa za posebno razdelitveno maso znaša 90,00 EUR, razdelitev posebne razdelitvene mase pa se opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 7.3.2022, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen 8.3.2022, s tem da se ta spremeni:

* v 3. točki glede stroškov v točki 2.1 – taksa na posebno razdelitveno maso znaša 90,00 EUR, skupni znesek stroškov znaša 71.853,53 EUR,

* v 4. točki se znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, določi v višini 3.623,80 EUR in

* v 6. točki izreka se za znesek terjatve, ki se plača – 3.623,80 EUR – ugotovi, da gre za plačilo v terjatve v deležu 1,188 %,

v preostalem delu pa se ugovor zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

V skladu z določili 371. člena ZFPPIPP je potrebno celoten znesek, ki ostane po odštetju stroškov v zvezi z unovčenjem in razdelitvijo posebne stečajne mase, izplačati ločitvenemu upniku.

Čeprav sodna taksa za razdelitev ni posebej navedena kot strošek posebne stečajne mase v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP, vsekakor ne bremeni splošne stečajne mase in s tem navadnih upnikov, temveč gre za dolg posebne stečajne mase, na katero se nanaša. Z izpodbijanim sklepom se je odločalo le o pravici pritožnika do razdelitve. Zato v tem primeru prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP ne dopušča smiselne uporabe 359. člena ZPP, ko ne bi moglo višje sodišče upoštevati pravilnega zneska sodne takse, ki bremeni posebno razdelitveno maso, ki se deli po pravilih 371. člena ZFPPIPP v zvezi z 226. členom ZFPPIPP.