TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Temelj za priznanje odškodnine za skaženost ni samo v tem ali in v
kakšni meri spremenjena zunanjost oškodovanca vzbuja v okolju gnus,
pomilovanje ali siceršnjo pozornost, pač pa se upoštevajo tudi
subjektivna merila, ki so v vplivanju vseh elementov (sprememba
zunanjosti, opaznost, obseg itd.) na oškodovančevo psihično
ravnotežje oz. na njegovo psihično počutje sploh. Subjektivne
lastnosti oškodovanca se pri tem upoštevajo do razumne mere.

Ali je podana negmotna škoda v obliki duševnih bolečin zaradi
skaženosti (1. odstavek 200. člena ZOR) se presoja po objektivnih in
subjektivnih merilih. Skaženost v pravnem pomenu namreč ni adekvatna
medicinski, ki s tem pogosto označuje samo take spremembe na telesu,
ki vzbujajo v okolici gnus oz., ki pomenijo izmaličenost
poškodovanca. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve
zunanjosti, njihova opaznost oz. vidnost, obseg in možnost
zakrivanja, starost in spol oškodovanca itd. Temelj za priznanje
denarne odškodnine ni samo v tem, ali in v kakšni meri spremenjeni
izgled oškodovanca vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali siceršnjo
pozornost. Upoštevati je treba tudi subjektivna merila. Ta pa obstoje
v vplivanju vseh elementov (sprememba v zunanjosti, opaznost, obseg
itd.) na poškodovančevo psihično ravnotežje oz. na njegovo psihično
počutje sploh. Subjektivne lastnosti oškodovanca se pri tem
upoštevajo do razumne mere.
Četudi sta podana oba elementa dejanskega stanja (objektivni in
subjektivni) pa te odškodnine ni mogoče prisoditi v vsakem primeru.
Odškodnino je treba namreč odmeriti v skladu s 1. in 2. odstavkom
200. člena ZOR. Če bi zato sodišče odmerilo odškodnino tudi za zelo
majhno negmotno škodo, bi bilo to v nasprotju z omenjeno določbo.
Sicer pa o skaženosti govorimo le, kadar gre za trajne spremembe
oškodovančeve zunanjosti. Tako ni posebne odškodnine za začasno
skaženost med zdravljenjem (opraskanine na obrazu, razmesarjena
odprta rana na nogi), v tem primeru gre za neugodnosti med
zdravljenjem in za eventualno zaskrbljenost (obraz) za izid
zdravljenja, ne pa za skaženost (VS SR Slovenije, II Ips 115/83 z dne
14.7.1983, neobj.).
Reakcija okolja na skaženost zato ni pogoj za priznanje te oblike
negmotne škode, lahko pa se ta reakcija upošteva kot dodatna teža oz.
kot dodaten faktor, ki oškodovancu povzroča še večje duševne bolečine
(VS SR Slovenije, II Ips 58/81 z dne 14.5.1981, neobj.).
V okviru odškodnine za skaženost se priznajo ne samo škode, ki se
kažejo na zunanji spremembi oškodovančeve osebnosti, pač pa tudi na
spremembah, ki so posredno zvezane z oškodovančevo zunanjostjo, kot
npr. trajna uporaba bergel (VS SR Slovenije, II Ips 352/82 z dne
24.3.1983, neobj.); vezanost na invalidski voziček za tožnika kot
mladega človeka pomeni težko obliko skaženosti (VS SR Slovenije, II
Ips 206/84 z dne 11.10.1984, neobj.).
Opozoriti je še treba, da je pravno relevanten za to obliko škode le
izraz 'skaženost' (pravni pojem), ne pa tudi drugi pojmi, ki jih
včasih srečujemo v sodnih odločbah oz. izvedenskih mnenjih kot npr.:
iznakaženost, izmaličenost, kozmetični defekt ipd. Zlasti z izrazom
'kozmetični defekt' se večkrat želi povedati, da gre za manjšo vidno
spremembo na oškodovančevem telesu. Če pa gre za manjšo stopnjo
skaženosti glede na prej opisana merila, gre še vedno za skaženost,
ne pa za kozmetični defekt, toda za tako skaženost, ki zahteva
ustrezno manjšo odškodnino ali pa sploh ne izpolnjuje pogojev za
prisojo odškodnine.