TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se odločitev pod točko I/1, 2 in 3 spremeni tako, da poslej glasi:

″I.

1. Denarna sredstva v znesku 81.900,00 EUR se razdelijo tako, da se znesek 24.570,00 EUR dodeli predlagatelju, znesek 57.330,00 EUR pa nasprotni udeleženki.

2. Predlagatelju se nalaga, da v 15 dneh nasprotni udeleženki plača 39.330,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku 15 dnevnega roka, dalje do plačila.

3. Pobotni ugovor nasprotne udeleženke se zavrne.″

II. Nadaljnja pritožba predlagatelja se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenih, še izpodbijanih delih potrdi.

III. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama trpita svoje pritožbene stroške.

Zato je sklep o delitvi oblikovalne narave, vendar pa vsbuje tudi dajtveni del, s katerim se naloži izvedba delitve, čeprav sklep v celoti predstavlja odločitev o načinu delitve, s katerim se konča v sklepu določeno preoblikovanje skupne lastnine na predmetih delitve.

Iz oblikovalne narave sklepa o delitvi in nastopa učinkov sklepa o delitvi, ko šele z v sklepu zajeto odločitvijo sodišča o načinu delitve pride do preoblikovanja skupnega premoženja oziroma skupne lastnine nasprotna udeleženka v času uveljavljenega pobotnega ugovora (terjatve iz naslova skupnih prihrankov), ni imela še nobene terjatve, prav tako pa tudi predlagatelj zoper njo ne.4 Tako v zvezi z njeno v pobot uveljavljano terjatvijo zoper predlagatelja iz naslova skupnih prihrankov, niso izpolnjeni splošni pogoji iz 311. člena OZ, ker med predlagateljem in nasprotno udeleženko niso obstajale nobene denarne obveznosti, ki bi si stale nasproti.

Denarni prihranki pomenijo zgolj namensko opredelitev njihovega nastanka po udeležencih. Sicer denarna sredstva kot predmeti skupnega premoženja predstavljajo istovrstne generične stvari, ki so lahko predmet fizične delitve, to pa zaradi svoje istovrstnosti v svojem celokupnem obsegu.

Obresti, kot jih določa šesti odstavek 70. člena SPZ gredo, zgolj takrat, ko sodišče namesto prodaje dodeli solastno (skupno) stvar enemu od solastniku proti njegovi obveznosti, da izplača drugim solastnikom sorazmerni del prodajne cene.