TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe (prvi odstavek I. točke izreka) delno spremeni, tako da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki plačati 14.641,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneskov:

- 14.390,53 EUR od 6. 10. 2016 do plačila,

- 36,26 EUR od 24. 5. 2017 do plačila,

- 36,26 EUR od 15. 12. 2017 do plačila,

- 36,26 EUR od 9. 1. 2018 do plačila,

- 36,26 EUR od 1. 2. 2018 do plačila,

- 36,26 EUR od 5. 3. 2018 do plačila,

- 36,26 EUR od 6. 3. 2018 do plačila in

- 33,67 EUR od 6. 3. 2018 do plačila, pod izvršbo.

Zavrne se tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od navedenih zneskov iz 2. do 8. alineje prvega odstavka I. točke izreka za čas od 6. 10. 2016 do dneva njihove zapadlosti."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnica je pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu vojak. Spornega dne je tožnici pri obhodu vojaškega objekta v nočni izmeni spodrsnilo na spolzki oziroma poledeneli betonski prani plošči. Pri padcu je utrpela poškodbo leve rame in roke. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožena stranka krivdno odgovorna za nastalo škodo, ker v skladu z določbami 5. člena ZVZD-1 ni poskrbela za varno delo, saj betonske prane plošče, ki so bile položene ob objektu tožene stranke in po katerih je bila tožnica dolžna hoditi, niso bile ustrezno protizdrsno zaščitene, bodisi s posipom ali pa drugo protizdrsno zaščito, in ni ustrezno osvetlila poti. Sodišče je ugotovilo, da pohodna površina, na kateri je tožnici spodrsnilo, kljub javni razsvetljavi v bližini ni bila ustrezno razsvetljena, ročna svetilka, ki jo je imela s seboj, pa ni v prvi vrsti namenjena razsvetljavi pohodne površine. Tožena stranka bi torej morala poskrbeti za varne delovne pogoje bodisi s posipanjem ali drugo protizdrsno zaščito, bodisi na kakšen drugačen način (npr. s čiščenjem). Tožena stranka ni ničesar ukrenila, zato opustitev takih varnostnih ukrepov predstavlja nedopustno ravnanje, za katerega odgovarja tožena stranka.