TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča in sklep Ministrstva za notranje zadeve se odpravita. Zadeva se vrne Ministrstvu za notranje zadeve v ponovno odločanje.

1. Z izpodbijanima aktoma pa je bila kršena pritožnikova ustavna pravica iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic v postopku), ker pri odločanju o njegovem predlogu za obnovo postopka ni bil upoštevan obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZUP, po katerem "je treba stranki dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za zakonito odločbo". 2. Če stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena, bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za zakonito odločitev , gre za kršitev načela zaslišanja strank (prvi odstavek 8. člena ZUP) oziroma določb 143. člena ZUP o pravici stranke udeleževati se ugotovitvenega postopka in v njem braniti svoje pravice, kar obenem predstavlja tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. 3. V tem konkretnem primeru, ko gre za stranko upravnega postopka v najožjem pomenu (za t.i. aktivno stranko, ne le za stranskega intervenienta, ki mu je po 49. členu ZUP tudi priznan položaj stranke v upravnem postopku) je edino ustavno konformna interpretacija načela zaslišanja strank (8. člen ZUP) oziroma obnovitvenega razloga možnosti udeležbe v postopku po 9. točki 249. člena ZUP tista, ki zajema v okvir kršitve ne le primere, ko stranka sploh ni bila vabljena in vključena v postopek, temveč tudi primere, ko stranki ni bila dana možnost obravnavanja, na primer možnost komentiranja izjave priče oziroma komentiranja s strani priče navedenih dejstev in okoliščin, oziroma možnost udeležbe v ugotovitvenem postopku po 143. členu ZUP.