TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 392/2020 z dne 22. 5. 2020 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 3206 I 3231/2017 z dne 24. 12. 2019 se razveljavita in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Vročitev vloge nasprotnika v sodnem postopku stranki in priznanje primernega roka za izjavo o navedbah v tej vlogi varuje bistveno vsebino pravice iz 22. člena Ustave, ki posamezniku zagotavlja možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve. Ko ni jasnega in nedvoumnega zakonskega pravila, ki bi določalo, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve.   S tem, ko sodišče prve stopnje pritožniku ni vročilo pravno pomembnega in dopustnega odgovora upnice na predlog za odlog izvršbe in se pritožnik do njega ni mogel opredeliti, mu je prekršilo človekovo pravico iz 22. člena Ustave. Višje sodišče je isto človekovo pravico pritožnika prekršilo s tem, da kljub pritožbenim očitkom te kršitve ni saniralo, pač pa se je tudi samo oprlo na nekatere trditve iz odgovora upnice. V neskladju z 22. členom Ustave je tudi stališče Višjega sodišča, po katerem je na stranki, ki pravno pomembne vloge nasprotnika ni prejela, breme prepričevanja sodišča, da je ta opustitev res vplivala na izid postopka.    Pravica do izjave v postopku iz 22. člena Ustave varuje pravico stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, načeloma izvede. Če sodišče zavrne dokazni predlog stranke, mora to ustrezno obrazložiti. Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga morajo biti ustavno sprejemljivi, kar pomeni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati ali pa da nasprotuje kakšni ustavni vrednoti, ki v okoliščinah primera prevlada nad pravico do kontradiktornega postopka. Ustavno sprejemljiv razlog za zavrnitev dokaznega predloga stranke je tudi to, da poskuša z zadevnim dokazom stranka dokazati dejstva, ki jih je zatrjevala pavšalno oziroma presplošno.    V okviru presoje očitkov o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave lahko Ustavno sodišče preverja, ali je utemeljitev zavrnitve dokaznega predloga, ker njegova izvedba na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, tako očitno napačna ali brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za samovoljno.