TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
V gospodarskih sporih majhne vrednosti in postopkih za izdajo plačilnega naloga veljajo določbe o pritožbenem postopku po 496.
členu ZPP tudi za sklepe, izdane hkrati s sodbo. Stranka lahko napove, zoper kateri del odločbe bo vložila pritožbo. V takem primeru mora sodišče prve stopnje izdelati obrazloženo odločbo samo glede tistega dela izreka, proti kateremu je napovedana pritožba. Če stranka ne napove, v katerem delu bo vložila pritožbo, je treba obrazložiti odločbo v celoti v tistem delu, s katerim stranka, ki je napovedala pritožbo, v sporu ni uspela. V vsakem primeru pa mora obrazložena odločba vsebovati celoten izrek, enak kot odločba s skrajšano obrazložitvijo.

Obrazložitev:

V gospodarskem sporu mora sodišče prve stopnje v postopku majhne vrednosti in v postopku za izdajo plačilnega naloga izdelati najprej sodbo, v kateri obsega obrazložitev samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katera stranke opirajo zahtevke (prvi odstavek 496. člena ZPP). To je sodba s takoimenovano skrajšano obrazložitvijo. Šele če stranka pravočasno napove pritožbo in predloži dokazilo o plačilu sodne takse za pritožbo, mora sodišče izdelati sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP (tretji, četrti in peti odstavek 496. člena ZPP). To je sodba s takoimenovano polno obrazložitvijo. Zoper njo se potem lahko stranka, ki je napovedala pritožbo, tudi pritoži (sedmi odstavek 496. člena ZPP).

Hkrati s sodbo pa je o določenih zahtevkih strank lahko odločeno tudi s sklepom. Postavlja se vprašanje, ali v takem primeru veljajo določbe o pritožbenem postopku po 496. členu ZPP tudi za sklepe (vsebovane v odločbi skupaj s sodbo) ali samo za sodbo.

Po določbi 366. člena ZPP se v postopku s pritožbo zoper sklep smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Določba 496. člena ZPP ureja pritožbeni postopek v gospodarskih sporih majhne vrednosti in postopkih za izdajo plačilnega naloga. Zato jo je treba na podlagi določbe 366. člena ZPP smiselno uporabiti tudi v postopku pritožbe proti sklepom, vsebovanim v odločbi, s katero je s sodbo odločeno o glavni stvari. To pomeni, da sodišče prve stopnje izdela odločbo s skrajšano obrazložitvijo o vseh točkah izreka, tako glede sodbe kot glede sklepov. Stranka, ki namerava vložiti pritožbo, mora to napovedati. Pri tem lahko napove, kateri del odločbe namerava izpodbijati. Če to napove, je dolžno sodišče prve stopnje izdelati odločbo s polno obrazložitvijo samo o tistem delu izreka, za katerega je napovedana pritožba. Če pa stranka ne napove, proti kateremu delu odločbe se bo pritožila, mora sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 350. člena ZPP šteti, da je napovedana pritožba zoper tisti del odločbe, s katerim stranka, ki je napovedala pritožbo, v sporu ni zmagala; zato mora ta del odločbe v celoti polno obrazložiti.

Odločba s (celotno ali delno) polno obrazložitvijo je celovita končna odločba. Zato mora v izreku vsebovati vse odločitve, ne glede na to, ali jih je bilo treba zaradi napovedi pritožbe polno obrazložiti ali ne.