TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožeča stranka ni dokazala dobave materiala od A.A. Verjetnost, da je A.A. dobavitelj blaga, za odločitev ne zadostuje. Prav tako niso dovolj pojasnila, ki jih je dala tožeča stranka in ki se nanašajo na njen način poslovanja. Računi, ki jih je izstavil A.A. in ki jih je tožeča stranka sicer nedvomno plačala, sicer kažejo na dobavo blaga, je pa kot denarni tok sami po sebi, brez povezave z listinami, ki izkazujejo premik blaga, ne dokazujejo. Medtem ko izjava A.A. in ostale ugotovljene pomanjkljivosti pričajo o nasprotnem, to je o tem, da dobava blaga po izstavljenih računih ni bila opravljena. Dobavnice kot listine, ki izkazujejo gibanje blaga in ki jih sodišče zato, enako kot tožena stranka šteje za ključni dokaz, s strani tožeče stranke kot prejemnika blaga nesporno niso podpisane. Dobave blaga tudi ne izkazuje knjiženje zalog materiala pri tožeči stranki, kar ravno tako ni nepomembno. Dobav pa tudi ne izkazuje primerjava med računi, prejetimi od A.A., in računi, ki so bili izdani naročnikom storitev. To pa pomeni, da povezanost med odhodki po računih, ki jih je izstavil A.A. in prihodki iz naslova opravljenih storitev naročnikom ni izkazana in da se zato odhodki po navedenih računih utemejeno in skladno z določbami ZDDPO-2, na katere se pravilno sklicujeta že oba davčna organa, utemeljeno ne upoštevajo kot davčno priznani.