TFL Vsebine / Revija Javna uprava

Prispevek je predstavitev doktorske disertacije, ki se osredinja na pomen in vpliv sicer skopega 9. člena Aarhuške konvencije na tradicionalna izhodišča slovenske ureditve ustavnosodnega nadzora. Avtorica zahtevo o posebni vlogo javnosti prikaže kot pravno nadgradnjo sistema zavor in ravnovesij med različnimi nosilci oblasti, za katerega je civilna družba izgubila zaupanje v to, da bi lahko sam (brez javnosti) zagotavljal, da bo »državna oblast dober oziroma zadosten skrbnik (zdravega življenjskega) okolja in ki se pojavlja kot prav- ni odgovor na ‚občutenje‘ demokratičnega deficita«. Predstavljena doktorska disertacija je prvo celovito delo na področju sodnega varstva zoper okoljsko relevantno odločanje v posegih v prostor, ki ga – glede na druge odločitve izvršilnega prava – zaznamujejo številne specifike.

The article presents a doctoral thesis examining the impact and significance of Article 9 of the Aarhus Convention, despite its brevity, on the foundational principles of Slovenian constitutional jurisprudence. The author portrays the request for a special public role as a legal enhancement of the checks-and-balances system among different authorities, addressing dwindling civil society confidence that it alone (without the public) can ensure that “the state authority will be a good or sufficient guardian of the (healthy living) environment and which emerges as a legal response to the ‘feeling’ of a democratic deficit”. This doctoral thesis marks the first comprehensive study of judicial protection against environmentally impactful decision-making in the spatial interventions, which – according to other decisions of the enforcement law – is characterised by a number of specifics.

Judicial Protection, Spatial Interventions and the Aarhus Convention