TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- delno spremeni v tretjem odstavku I. točke izreka tako, da se na novo glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožniku od prisojenega zneska 200,00 EUR plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od 10. 10. 2010 dalje do plačila v roku 8 dni. V presežku pa se obrestni del zavrne."

- delno spremeni v drugem odstavku II. točke izreka tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožniku od prisojenih neto zneskov razlik v plači za obdobje od junija 2009 do avgusta 2010 plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od 10. 10. 2010 dalje do plačila, v roku 8 dni. V presežku pa se obrestni del zavrne."

II. V preostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Število nadur, ki jih opravi voznik tovornjaka, je tisto število ur, ki (ob upoštevanju ugotovljenega časa vožnje in ostalih voznikovih aktivnosti, ki se vštejejo v delovni čas) presega število delovnih ur, kot so razvidne iz obračunov plače.

Po 142. členu ZDR znaša polni delovni čas 40 ur na teden, s tem da ZDR ni dopuščal npr. možnosti, da bi se z drugim zakonom lahko določil kot polni delovni čas daljši delovni čas kot 40 ur tedensko. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je tožnik upravičen do plačila nadur za vse opravljene ure, ki presegajo polni 40 urni tedenski delovni čas.

Ker je bila tožba vložena 10. 10. 2013, so ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ zastarale obresti za čas do 9. 10. 2010, tožnik pa je upravičen do nezastaranih zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od 10. 10. 2010 dalje do plačila.