IZREK
Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (Uradni list RS, št. 35/24) ni v neskladju z Ustavo.
EVIDENČNI STAVEK
Posvetovalni referendum je institut neposredne demokracije, ki ga je uvedel zakonodajalec in mu služi kot pomoč pri odločanju in izvajanju pristojnosti. Gre za predhodni referendum, ki ga lahko razpiše le Državni zbor sam. Izid posvetovalnega referenduma Državnega zbora ne zavezuje, zato Državni zbor ni dolžan spoštovati referendumskega izida. Sankcija je lahko le politična; če Državni zbor referendumske volje ne upošteva, lahko izgubi svojo legitimnost. Posvetovalni referendum nima neposrednih in tudi ne posrednih pravnih učinkov. Referendumski izid pravnim subjektom ne nalaga pravic ali obveznosti. Te lahko ureja le zakon, če je sprejet na podlagi predhodnega referendumskega izida, ki pa je lahko podvržen odločanju na naknadnem zakonodajnem referendumu ter presoji skladnosti z Ustavo pred Ustavnim sodiščem.
Državni zbor je pri uporabi referenduma dokaj svoboden, saj ga lahko razpiše za ustavnorevizijska in zakonodajna vprašanja ter tudi na področjih, kjer je predviden referendum z obvezno močjo. Posvetovalni referendum je učinkovito sredstvo za testiranje javnega mnenja o posebej zahtevnih vprašanjih in za ugotavljanje smeri reševanja določenega vprašanja. Drugače kot pri referendumih z obvezno pravno močjo, pri katerih volivci začasno jemljejo mandat predstavniškemu telesu, pri posvetovalnem referendumu parlament obdrži funkcijo samostojnega zakonodajalca.
Ustavno sodišče ni pristojno, da bi presojalo skladnost sprejemanja odloka, s katerim se razpiše referendum, s Poslovnikom Državnega zbora. Ustavno sodišče je pristojno za presojo skladnosti odloka z Ustavo in zakoni.
Državni zbor pri razpisu posvetovalnega referenduma uživa široko polje proste presoje. Presoja ustavnosti in zakonitosti odloka, s katerim se razpiše referendum, pa je omejena. Ustavno sodišče lahko glede postopka sprejemanja odloka presoja zlasti, ali so poslanci v postopku sprejemanja odloka o razpisu posvetovalnega referenduma imeli možnost izvrševati svoj mandat oziroma pasivno volilno pravico (drugi odstavek 43. člena Ustave), ali je bil odlok v Državnem zboru sprejet z ustrezno večino (86. člen Ustave) in ali so bile spoštovane upoštevne določbe Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo postopek za izvedbo referenduma (2. člen Ustave). Pri presoji vsebine odloka oziroma referendumskega vprašanja je presoja Ustavnega sodišča omejena predvsem na vprašanje, ali je referendum razpisan o vprašanjih iz pristojnosti Državnega zbora, ki so širšega pomena za državljane (26. člen Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi in 2. člen Ustave).
Z vidika načela jasnosti in pomenske določljivosti Ustavno sodišče praviloma presoja konkretne že veljavne pravne norme, ki imajo v pravnem redu pravno zavezujoče učinke oziroma za naslovnike pravnih norm ustvarjajo pravne posledice. Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma pravne ureditve v zgoraj navedenem smislu ne vsebuje, temveč določa zgolj referendumsko vprašanje ter datum razpisa referenduma in datum glasovanja na referendumu. Zato je treba zahtevo po jasnosti in pomenski določljivosti odloka oziroma referendumskega vprašanja razlagati upoštevaje pravno naravo posvetovalnega referenduma v zvezi s 26. členom ZRLI, ki določa, katera vsebina je lahko predmet izjavljanja na posvetovalnem referendumu. Zahtevi po jasnosti in pomenski določljivosti iz 2. člena Ustave je tako praviloma zadoščeno, če je mogoče iz referendumskega vprašanja ugotoviti, na katero področje urejanja iz pristojnosti zakonodajalca se vprašanje nanaša, in če je mogoče jasno opredeliti predmet zakonskega urejanja.
Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma oziroma referendumsko vprašanje ne vsebuje konkretne pravne ureditve, ki bi določala pravice ali obveznosti pravnih subjektov v zvezi s pravico do prostovoljnega končanja življenja. Zato že iz tega razloga ne more biti v neskladju s 87. členom Ustave, ki določa, da pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb Državni zbor lahko določa samo z zakonom.
Pravica glasovanja na posvetovalnem referendumu je varovana kot človekova pravica iz 44. člena Ustave.
Z očitki o protiustavnosti neobstoječe zakonske ureditve (za katero še ni jasno, ali sploh bo sprejeta, in če bo, kakšna bo) predlagatelj ne more utemeljiti protiustavnosti referendumskega vprašanja na posvetovalnem referendumu. Predlagatelj bi moral vzpostaviti povezavo med področjem varovanja človekovih pravic in referendumskim vprašanjem, ne pa z vsebino bodoče zakonske ureditve, v zvezi s katero je razpisan posvetovalni referendum.
Posvetovalni referendum je lahko razpisan na isti dan kot volitve v Evropski parlament, saj volivci lahko na isti dan odgovorno glasujejo na volitvah in referendumu, prav tako pa prepletanje volilne in referendumske kampanje v ničemer ne ogroža volilne pravice.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.