TFL Vsebine / Zbornik znanstvenih razprav

Avtorja s pomočjo obravnave splošnih značilnosti opustitvenih ravnanj, metodično utemeljene na konceptu narave stvari, poskušata izgraditi temeljni miselni koncept razumevanja nepravega opustitvenega kaznivega dejanja. Določitev splošnih pogojev za podreditev opustitvenih ravnanj storitveno oblikovanim opisom kaznivih dejanj tako izhaja iz pogleda, da je za opustitveno ravnanje bistven obstoj od storilca ločenega tveganja, ki je neposredni vzrok prepovedane posledice. Izhajajoče razmerje med storilcem in tveganjem, v prispevku abstraktno opisano kot razmerje šibkega obvladovanja, temelji na normativni zapovedanosti, objektivni zmožnosti ter storilčevi zmožnosti izvesti ukrep reševanja pravne dobrine oziroma tveganje za pravno dobrino zmanjšati. Tako so zamejeni sestavni deli objektivnega neprava nepravega opustitvenega kaznivega dejanja, ki nespremenjeni veljajo tudi za reševalne ukrepe, podprte z najsodobnejšimi možnostmi presoje tveganj s tehnologijo umetne inteligence. Avtorja na koncu prek koncepta tveganja določita lastnosti nujnega storitvenega kaznivega dejanja in način razlage izrecno določenih znakov (predvsem objektivnih in normativnih) v opustitveni izvršitveni različici.

By addressing the general characteristics of omissions in criminal law, methodologically based on the concept of the nature of things from the legal philosophy, the authors try to build a basic concept of understanding criminal commissions by omission. The determination of the general conditions for criminal commission by omission thus follows from the view that the existence of a separate risk, which is the direct cause for the prohibited effect, is essential for the omission as such. The resulting relationship between the perpetrator and the risk, abstractly described in the article as a relationship of weaker authority, is based on normative command, objective possibility and the perpetrator’s ability to implement a measure to reduce the risk to the legal good. This should also fully apply to rescue measures, supported by artificial intelligence technology risk-assessment options. In the end, the authors determine the characteristics of a criminal act, which cannot be undertaken in omission and the correct manner of interpretation of explicit descriptions of criminal law in cases of criminal commission by omission.