TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v točki I izreka glede odločitve o zavrnitvi zahtevka:

- za ugotovitev, da med tožnikom in drugo toženko od 7. 5. 2021 obstoji pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas za polni delovni čas za delovno mesto A. za osnovno urno postavko 11,00 EUR, povečano za vse dodatke po podjetniški kolektivni pogodbi; da je za ta čas dolžna druga toženka tožnika prijaviti v vsa obvezna zavarovanja in dodatno pokojninsko zavarovanje, vključno z vpisom delovne dobe v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

- da je dolžna druga toženka tožnika pozvati v delovno razmerje;

- da je dolžna druga toženka tožniku za čas od 18. 3. 2016 priznati vse pravice iz delovnega razmerja oziroma po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto A., vključno z obračunom in izplačilom mesečnih plač (v višini 1.800,00 EUR bruto), plačilom davkov in prispevkov ter izplačilom neto plač, potnih stroškov, malice, vsakoletne medletne skupinske delovne uspešnosti, regresov za letni dopust in trinajstih plač, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi;

in glede odločitve o pravdnih stroških tožnika ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje.

Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to ne pomeni, da so pogodbe o zaposlitvi z aneksi, ki jih je tožnik sklenil v vtoževanem obdobju, nične, niti to ne vpliva na njegov položaj delavca prve ali tretje toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Druga toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja (tudi) v času, ko je bil tožnik delavec prve in tretje toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ji je tožnik postavil v tem sporu.