TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Prekomerno (v smislu predpisanih normativov) izločanje svinca iz lošča lončene gospodinjske posode, ko je v njej hrana, je napaka stvari v smislu člena 179.1 ZOR. Za škodo, ki zaradi te napake nastane uporabniku take posode, odgovarja tisti, ki je posodo izdelal in jo dal v promet, po načelu vzročnosti (objektivne odškodninske odgovornosti).

Proizvajalec stvari z napako se v razmerju nasproti oškodovanemu uporabniku stvari z napako ne more uspešno sklicevati na to, da je napaka stvari posledica napake vanjo vdelanega ali pri njeni izdelavi uporabljanega materiala, ki ga je izdelal nekdo drug.

Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je v celoti sprejelo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, med katerimi so glede temelja toženčeve odškodninske odgovornosti bistvene tele ugotovitve: da sta se tožnika zastrupila s svincem in zato utrpela gmotno in negmotno škodo; da je bila zastrupitev posledica normalne uporabe lončenih posod, ki jih je izdelal toženec in jih dal v promet; da je imel lošč teh posod napako, ker se je iz njega v 4% ocetno kislino izločala nedovoljena količina svinca, namreč večja, kakor bi bilo dopustno po določbi 21. člena Pravilnika o minimalnih pogojih glede higienske neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki se smejo dati v promet (Ur.l. SFRJ 13/74). Tudi po presoji revizijskega sodišča so ta ugotovljena dejstva narekovala presojo, da je toženec odškodninsko odgovoren tožnikoma na uveljavljani podlagi odgovornosti proizvajalca stvari z napako po določbi člena 179.1 ZOR (Zakona o obligacijskih razmerjih, Ur.l. SFRJ 29/78, besedilo iz časa škodnega dogodka), ki pravi: kdor da v promet kakšno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakšne napake, za katero ni vedel, škodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za morebitno škodo, ki nastane zaradi te napake.

Prekomerno (v smislu predpisanih normativov) izločanja svinca iz lošča lončene gospodinjske posode, ko je v njej shranjena kislaoziroma okisana hrana, je napaka stvari v smislu člena 179.1 ZOR. Za škodo, ki zaradi te napake nastane uporabniku take posode, odgovarja tisti, ki je posodo izdelal in jo dal v promet, po načelu vzročnosti (objektivne odškodninske odgovornosti). Neutemeljeno je revizijsko stališče, da bi morala biti ugotovljena toženčeva krivdna odgovornost. V nasprotju z dejansko podlago izpodbijane sodbe in zato neupoštevna (člen 385.3 ZPP) je revizijska trditev, da sta tožnika neustrezno uporabljala sporno posodo, saj je v sodbi ugotovljeno, da sta jo tožnika normalno uporabljala prav za namen, za katerega jima je bila ponujena v nakup (namreč kot gospodinjska posoda za pripravo solate in kisanje mleka).

Proizvajalec stvari z napako se v razmerju nasproti oškodovanemu uporabniku stvari z napako ne more sklicevati na to, da je napaka stvari posledica napake vanjo vdelanega ali pri njeni izdelavi uporabljenega materiala, ki ga je izdelal nekdo drug. Smisel pravne norme člena 179.1 ZOR je namreč ravno v tem, da zaradi učinkovitosti varstva oškodovanega uporabnika stvari z napako, ki je bila dana v promet, ureja odškodninsko razmerje kot razmerje med oškodovancem in končnim proizvajalcem stvari z napako. To pa tudi pomeni, da je v tovrstni odškodninski pravdi, glede temelja odškodninske odgovornosti, izključeno razpravljanje o vseh vprašanjih, ki niso vprašanja odločilnih dejstev, abstraktno vsebovanih v pravni normi člena 179.1 ZOR (to pa so: kdo je proizvajalec stvari, ali jo je dal v promet, ali ima stvar napako, ali je nastala škoda in ali je med napako stvari in škodo vzročna zveza). Na vsa ta odločilna vprašanja so v dejanski podlagi izpodbijane pravnomočne sodbe dani odgovori. Ugotovljena dejstva zato ne omogočajo nobene drugačne presoje, kakor je tista iz izpodbijane sodbe: toženec kot proizvajalec stvari z napako na podlagi pravne norme člena 179.1 ZOR odgovarja tožnikoma za njuno uveljavljano škodo.