TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Uredba o sistemu EURODAC v tretjem odstavku 24. člena določa, da je iz sklicne številke, ki omogoča, da se lahko podatki nedvoumno povežejo z določeno osebo in državo članico, ki potrebuje podatke, mogoče ugotoviti tudi status osebe, za katero so podani rezultati v sistem EURODAC. V vseh državah članicah, kjer sklicna številka takoj za črkami, ki opredeljuje državo članico, predstavlja število 1, pomeni, da je tožnik v teh državah podal prošnjo za mednarodno zaščito, zaradi česar so mu bili tudi vzeti prstni odtisi.

Presoja nevarnosti pobega mora biti opravljena v vsakem posameznem primeru in to na podlagi zakonsko določenih objektivnih kriterijev, pri čemer pa je skladno s točko 2. (n) člena Uredbe Dublin III dolžnost zakonodajalca države članice, da opredeli te objektivne kriterije. Opredelitev pojma „nevarnost pobega“ je tako izrecno vsebovana v 68. členu Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2), pri tem, da se lahko uporabijo zgolj tisti razlogi, ki so skladni s posebnimi značilnostmi in cilji Uredbe Dublin III.

Vrhovno sodišče je v sodni odločbi opr. št. I Up 142/2016 z dne 8. 6. 2016 (13. točka obrazložitve) odločilo, da presoje sorazmernosti ukrepa omejitve gibanja ni mogoče opraviti izključno na podlagi splošnih okoliščin v zvezi z možnostmi izvajanja ukrepov na strani tožene stranke, vendar je s temi operativnimi razlogi mogoče in dopustno utemeljiti strožji ukrep omejitve gibanja ob ugotovljenih subjektivnih okoliščinah na strani tožnika.