TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Določba 7. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem v delu, ki se nanaša na točko 5.1. Pojasnil za izpolnjevanje obrazca za oceno stanovanjskih razmer, ni v neskladju z Ustavo in zakonom, če se razlaga tako, da se kot mlade družine upoštevajo ne samo življenjske skupnosti obeh staršev in otrok, ampak tudi vse druge družinske oblike.

Drugi odstavek 91. člena Stanovanjskega zakona ne daje podlage za različno obravnavanje družin glede na njihove različne oblike - torej tudi ne glede na to, ali jo "sestavljata" oba starša ali le en sam. Prednost daje le kakršnikoli obliki družine, ki je "mlada", ki ima večje število otrok, ki ima manjše število zaposlenih ali ki ima invalidnega člana. Namen Stanovanjskega zakona, kot izhaja tako iz drugega odstavka 91. člena kot iz drugega odstavka 102. člena, je dati prednost pri dodeljevanju neprofitnih in socialnih stanovanj tudi mladim družinam, ne glede na njihovo dejansko obliko, torej vsem tistim oblikam družine, ki jih pravo kot take priznava, ne pa smo "popolnim" mladim družinam. Izpodbijana določba Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem zato ni v neskladju s 120. in 153. členom Ustave, če se razlaga tako, da se kot mlade družine upoštevajo ne samo življenske skupnosti obeh staršev in otrok, ampak tudi vse druge pravno priznane družinske oblike. Samo za tako razlago izpodbijane določbe Pravilnika je najti podlago v drugem odstavku 91. člena Stanovanjskega zakona in zagotavlja spoštovanje ustavnega načela enakosti (14. člen Ustave). Kadar se izpodbijana norma v praksi lahko razume in uporablja na več načinov, od katerih so nekateri ustavno dopustni, drugi pa ne, razveljavitev ali odprava norme ne bi bila smiselna. Prizadela bi tudi primere, ko je norma uporabljena v skladu z Ustavo. Zato je Ustavno sodišče ohranilo izpodbijano določbo Pravilnika v njenem nespornem oziroma z Ustavo skladnem obsegu oziroma pomenu, hkrati pa z Ustavo neskladno uporabo izpodbijane norme izločilo iz pravnega reda. Kolikor je zaradi neustavne uporabe izpodbijane določbe v posameznih primerih prišlo do kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bo Ustavno sodišče lahko posredovalo v postopku morebitne ustavne pritožbe - kolikor tudi na podlagi te odločbe kršitve ne bodo odpravljene že v postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi oziroma sodiščem.