Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v 9-letni osnovni šoli
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 61-2923/1999, stran 7830 DATUM OBJAVE: 30.7.1999
VELJAVNOST: od 1.9.1999 do 31.8.2005 / UPORABA: od 1.9.1999 do 31.8.2005
RS 61-2923/1999
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 1.9.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
2923. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v 9-letni osnovni šoli
Na podlagi 80. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 33/97) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v 9-letni osnovni šoli
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja preverjanje, ocenjevanje znanja in napredovanje učencev iz razreda v razred ter dokončanje osnovnošolskega izobraževanja po programu 9-letne osnovne šole.
Postopek preverjanja znanja ob koncu prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja in postopek zaključnega preverjanja znanja ob koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja ureja poseben predpis.
2. člen
( načela za preverjanje in ocenjevanje)
Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da:
-
spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi,
-
upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnost analize in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja,
-
uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na učne vsebine in razred,
-
daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o učenčevem individualnem napredovanju,
-
omogoča učencu kritični premislek in vpogled v osvojeno znanje,
-
prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.
3. člen
(preverjanje znanja)
S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec razume učne vsebine. Učitelj preverja znanje učenca pred, med in ob koncu obravnave novih učnih vsebin.
Preverjanje znanja pred obravnavo novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju učenčevega predznanja.
Preverjanje znanja med učnim procesom je namenjeno ugotavljanju učenčevega razumevanja učnih vsebin ter analiziranju in odpravljanju vzrokov, zaradi katerih učenec te vsebine slabo razume ali jih ne razume.
Preverjanje znanja ob koncu obravnave novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju, kako učenec razume celoto obravnavanih učnih vsebin.
Učiteljevi zapisi, pridobljeni pri preverjanju znanja, se ne smejo pretvoriti v ocene.
4. člen
(ocenjevanje znanja)
Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje doseženega znanja. Ocenjevanje znanja določene učne snovi se med šolskim letom opravlja po tem, ko je bila učna snov posredovana, utrjena in je bilo preverjeno, da so jo učenci razumeli ter osvojili.
5. člen
(učenci s posebnimi potrebami)
Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, če z navodili za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami niso določeni drugačni načini ocenjevanja znanja.
Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe, za preverjanje in ocenjevanje znanja ne veljajo določila tega pravilnika, če je s temi programi določeno drugače.
II. OCENJEVANJE ZNANJA
6. člen
(postopki za ocenjevanje znanja)
Ocenjevanje učenčevega znanja je lahko individualno ali skupinsko.
Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo, nastopi učencev in druge dejavnosti.
7. člen
(ocenjevalci)
Znanje učenca iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
Pri popravnih, razrednih in predmetnih izpitih učenčevo znanje oceni izpitna komisija.
Ocenjevalce pisnih nalog iz preverjanja znanja z nacionalnimi preizkusi znanja ob koncu prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole.
Pri zaključnem preverjanju znanja učencev sodelujejo zunanji ocenjevalci.
8. člen
(javnost ocenjevanja in obveščanje)
Pri ocenjevanju znanja učencev mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Javnost ocenjevanja se zagotavlja zlasti:
-
s predstavitvijo ciljev in učnih vsebin v posameznem ocenjevalnem obdobju,
-
s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja,
-
z določitvijo načina in rokov ocenjevanja,
-
z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine,
-
s sprotnim obveščanjem učencev in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju,
-
tako, da se učencem in staršem omogoči vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke.
9. člen
(pravica do vpogleda)
Učitelji med šolskim letom na govorilnih urah, na roditeljskih sestankih in pri drugih oblikah sodelovanja starše oziroma zakonite zastopnike učenca (v nadaljnjem besedilu: starši) seznanijo z učenčevim uspehom. Starši imajo pravico do vpogleda v izdelke učenca in v njegove ocene v šolski dokumentaciji. Starši imajo pravico vpogleda le v izdelke ali ocene za svojega otroka.
Učitelj učencem izroči ocenjen pisni izdelek, ko vpiše ocene v redovalnico.
10. člen
(ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih)
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse ocenjevalno obdobje.
Znanje učencev se pri vsakem predmetu oceni najmanj dvakrat v ocenjevalnem obdobju, pri čemer ne smejo biti vse ocene pridobljene na podlagi pisnih izdelkov.
Pri predmetih, za katere je s predmetnikom določena največ ena ura tedensko, se lahko učenčevo znanje v vsakem ocenjevalnem obdobju oceni samo enkrat.
Učitelj mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov in dejavnosti učenčevo znanje oceniti takoj in učenca obenem seznaniti z oceno ter jo vpisati v predpisano dokumentacijo. Najkasneje v petih dneh mora oceno vpisati v redovalnico oddelka.
Pisne in druge izdelke mora učitelj oceniti, seznaniti učence z ocenami in ocene vpisati v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih dneh po tem, ko učenci izdelke oddajo.
11. člen
(preverjanje znanja ob koncu obdobij)
Ob koncu prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja se znanje učencev preverja na podlagi nacionalnih preizkusov znanja. Rezultati preverjanja znanja so šoli, učencem in njihovim staršem dodatna informacija o doseženem znanju učencev in ne smejo vplivati na zaključno oceno pri posameznem predmetu in na splošni uspeh učenca.
Pred zaključkom 9. razreda poteka zaključno preverjanje znanja učencev z nacionalnimi preizkusi, ki je v vlogi ocenjevanja znanja. Rezultati zaključnega preverjanja znanja se uporabljajo pri oblikovanju zaključne ocene ob zaključku osnovne šole.
Rezultati zaključnega preverjanja znanja se pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, izrazijo v točkah, pri ostalih predmetih pa s številčno oceno.
12. člen
(ocenjevanje pisnih izdelkov)
Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan. O datumu pisanja pisnega izdelka morajo biti učenci seznanjeni vsaj 7 dni prej.
V primeru, da je na podlagi pisnega izdelka več kot tretjina izdelkov učencev ocenjenih negativno, se ocenjevanje ponovi za vse učence. Če je v posameznih učnih skupinah za izvedbo pouka na ravneh zahtevnosti več kot tretjina pisnih izdelkov učencev ocenjena negativno, je potrebno ocenjevanje ponoviti za vse učence v tej skupini. Učitelj mora pred ponovnim ocenjevanjem ugotoviti vzroke za neuspeh in jih analizirati skupaj z učenci ter o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja.
V dokumentacijo se vpiše ocena ponovljenega ocenjevanja, razen za učence, ki so pri prvem ocenjevanju prejeli višjo oceno ali se ponovnega ocenjevanja niso udeležili.
13. člen
(ocenjevanje znanja po vzgojno-izobraževalnih obdobjih)
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev ocenjuje z opisnimi ocenami.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev med šolskim letom ocenjuje s številčnimi ocenami, ki jih učitelj ustno obrazloži. Ob koncu prvega in drugega ocenjevalnega obdobja učitelj številčne ocene obrazloži pisno.
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev ocenjuje s številčnimi ocenami.
14. člen
(ocene)
Opisna ocena je z besedami izražen napredek učenca glede na doseganje v učnih načrtih opredeljenih ciljev oziroma standardov znanja.
Obrazložitev številčnih ocen v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pojasnjuje izkazano znanje učenca glede na dosežene cilje oziroma standarde znanja, ki so zapisani v učnih načrtih.
S številčnim ocenjevanjem se oceni znanje učencev na lestvici od 1 do 5. Številčne ocene so: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5).
Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Z negativno oceno je ocenjen učenec, ki ne doseže minimalnih standardov znanja, določenih v učnih načrtih.
15. člen
(ocenjevanje znanja pri nivojskem pouku v 8. in 9. razredu)
V 8. in 9. razredu se pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, znanje učencev med šolskim letom ocenjuje s točkami na lestvici od 1 do 10 in sicer na naslednji način:
-
če učenec doseže standarde znanja na 1. ravni zahtevnosti, dobi največ 6 točk,
-
če učenec doseže standarde znanja na 2. ravni zahtevnosti, dobi največ 8 točk,
-
če učenec doseže standarde znanja na 3. ravni zahtevnosti, dobi največ 10 točk.
V redovalnico se vpišejo ocene v točkah na lestvici od 1 do 10.
16. člen
(ocenjevanje znanja na ravneh zahtevnosti)
Učitelj pomaga učencu doseči in preseči standarde znanja na posamezni ravni zahtevnosti.
Učenec, ki obiskuje pouk na prvi ali drugi ravni zahtevnosti, lahko za izkazano znanje prejme tudi višje število točk od tistih, ki so za posamezne ravni zahtevnosti določene v 15. členu. Višje število točk prejme, če pri ocenjevanju znanja izkaže z učnim načrtom opredeljene standarde znanja na višji ravni.
17. člen
(pretvorba točk v ocene)
Ob koncu pouka v šolskem letu se točke pretvorijo v ocene, in sicer na naslednji način:
------------------------------------------ Število točk Ocena ------------------------------------------ 1 1 2,3,4 2 5,6 3 7,8 4 9,10 5 ------------------------------------------