TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbe zagovornikov obdolženih A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E. se zavrnejo kot neutemeljene.

Okoliščina, da je bil ovaditelj v trenutku vložitve ustne ovadbe tajni delavec v drugi kazenski zadevi, sama po sebi ne pomeni, da je policija (že takrat) usmerjala njegova ravnanja zoper obdolženega A. A.

Glede na podatke spisa se je aktivnost policije pričela šele z naknadnim preverjanjem informacij ovaditelja s klasičnimi metodami dela.

Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, so med drugim preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj (2. alineja prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije - v nadaljevanju ZNPPol), katere policisti opravljajo tudi s pridobivanjem in vrednotenjem informacij (drugi odstavek 148. člena ZKP, prvi odstavek 11. člena ZNPPol ter prvi odstavek 33. člena ZNPPol), zaradi česar je mogoče zaključiti, da so policisti s preverjanjem informacij ovaditelja postopali v skladu s svojimi pooblastili.

Zapisnik o prepoznavi na podlagi fotografij in izjava, ki jo v zvezi s prepoznavo da oseba, ki opravlja prepoznavo (izjava po svoji naravi predstavlja obvestilo policiji po 148. členu ZKP), nista nedovoljena dokaza, saj sta pridobljena skladno z zakonskimi pooblastili policije (34. in 46. člen ZNPPol) in ju zato ni treba izločiti iz spisa. Nista pa dokaza v procesno formalnem smislu, zato se sodba nanju ne sme opirati. Zapisnik o opravljeni prepoznavi je zgolj vir za pridobitev veljavnega dokaza, na primer izpovedbe priče o poteku prepoznave na policiji. Če sodišče zasliši pričo o tem, kako je potekala prepoznava osumljenca po fotografijah, je dokaz izpovedba priče, ne pa listina, ki jo je sestavila policija. V zvezi s tem se tako utegne zgolj zastaviti vprašanje verodostojnosti (kasnejšega) pričevanja, ki pa zadeva pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa zakonitosti prepoznave, opravljene v predkazenskem postopku.

Pri ugotavljanju, ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem, ali bi ukrep na način, kot je bil izveden, napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki tovrstnega kaznivega dejanja sicer ne bi bila pripravljena storiti (tretji odstavek 155. člena ZKP), zato se mora tajni policijski delavec pri izvrševanju ukrepa omejiti na preiskovanje kriminalne dejavnosti obdolženca na način, ki je v bistvenem pasiven. Vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti se večinoma postavlja kot dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru, pri čemer je sprejemljivost policijskega ravnanja odvisna od skrbne presoje ugotovljenega dejanskega stanja.

Smoter srečanj med obdolženim A. A. in tajnim delavcem je bil v prodaji prepovedane droge kokain, pri čemer ravno okoliščina, da je obdolženec tajnega delavca sam vzpodbujal k nakupu večjih količin prepovedane droge, negira pritožbene zaključke, da je tajni delavec izzval obdolženega B. B. h kriminalni dejavnosti.

Policisti so dne 20. 4. 2021 zgolj terensko preverjali zbrane podatke o (neprijavljenem) prebivališču obdolženega B. B. Gre za opazovanje v smislu 1. alineje 6. člena ZNPPol, kot obliko opravljanja temeljnih policijskih nalog, katere policija opravlja zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije.

Zgolj preveritev dejanskega naslova bivanja osumljene osebe ter v tej zvezi opravljeno opazovanje še ne pomeni izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja.