TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
1. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen. Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo (uvodna določba prvega odstavka 55. člena ZIZ, tretji odstavek 62. člena ZIZ) oziroma ki lahko imajo pri
izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje (drugi odstavek 53. člena in peti odstavek 62. člena ZIZ).
2. Zahteva za predložitev dokazov (drugi odstavek 53. člena ZIZ) pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti.
3. Če dolžnik, ki uveljavlja razloge, ki preprečujejo izvršbo, ne more priložiti dokazov iz razlogov po tretjem odstavku 226. člena,
227. členu in 228. členu ZPP, bo izvršilno sodišče ravnalo po omenjenih zakonskih določbah. Če pa ne more priložiti dokazov iz
omenjenih razlogov dolžnik, ki ugovarja sklepu o izvršbi, izdani na podlagi verodostojne listine, navajajoč razloge, ki imajo lahko
za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnične, bo listine po omenjenih določbah ZPP pridobilo pravdno
sodišče.

Obrazložitev:

Izvršba na podlagi izvršilnega naslova in izvršba na podlagi verodostojne listine se razlikujeta v tem, da pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova sodišče odloča le o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izvršbo, pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pa sodišče odloča tudi o obstoju terjatve in o utemeljenosti tožnikovega dajatvenega zahtevka. Zaradi tega se v ZIZ ureditev izvršbe na podlagi verodostojne listine razlikuje od ureditve izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.

Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ZIZ ureja v 62. členu. V petem odstavku tega člena določa, da sodišče ne ravna po prejšnjih odstavkih 62. člena, če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu s 53. členom ZIZ, temveč ugovor pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Določba 53. člena ZIZ torej velja tako za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova kakor tudi za ugovor zoper
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Zakon v drugem odstavku 53. člena določa, da mora biti ugovor obrazložen. Po tej
določbi je ugovor obrazložen, če dolžnik v ugovoru navede dejstva, s katerim ugovor utemeljuje, in predloži dokaze. Sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Neutemeljen ugovor pa sodišče prve stopnje pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Po prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku, po izrecni določbi petega odstavka 55. člena, ugovora zoper sklep o izvršbi ni bilo treba obrazložiti, razen če ni bil vložen po izteku roka za ugovor. To pomeni, da je lahko dolžnik z neobrazloženim ugovorom, ki je imel značaj absolutnega veta, anuliral vse rezultate uvedenega izvršilnega postopka - saj je v tem primeru moralo sodišče v rednem pravdnem postopku ugotoviti obstoj upnikove terjatve s kondemnatorno sodbo. Na podlagi te odločbe pa je upnik lahko ponovno zahteval, tokrat redno, izvršbo. Zakon o izvršbi in zavarovanju je določbo, da ugovora zoper sklep o izvršbi ni treba obrazložiti, zamenjal z določbo drugega odstavka 53. člena in določbo petega odstavka 62. člena. S to določbo je hotel preprečiti, da bi lahko dolžnik z neobrazloženim ugovorom anuliral rezultate izvršilnega postopka in sprožil pravdo.

Vrhovno sodišče je upoštevajoč namen zakonodajalca sprejelo stališče, da ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki pa so pravno nepomembna, ali kadar predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova in pri ugovoru proti tistemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo, bodo pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri ugovoru proti tistemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem je sodišče dolžniku naložilo plačilo terjatve, pa bodo pravno pomembna tista dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična.

Zakon o izvršbi in zavarovanju v drugem odstavku 53. člena določa, da mora dolžnik v ugovoru predložiti dokaze. Zato da bi preprečilo zavlačevanje izvršilnih postopkov z vlaganjem neutemeljenih ugovorov, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo stališče, da je ugovor obrazložen
- če dolžnik ugovoru priloži tudi listine, na katere se sklicuje, ali pa
- če v ugovoru navede, da jih ni mogel priložiti iz razlogov, navedenih v tretjem odstavku 226. člena, 227. členu in 228. členu ZPP.

Kadar dolžnik v ugovoru navede, da listin, na katere se sklicuje, ni mogel priložiti, bo sodišče postopalo različno. Postopek bo odvisen od tega, ali dolžnik ugovarja proti sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova oziroma proti tistemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo, ali pa proti tistemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem mu je sodišče naložilo plačilo terjatve. Po pravilih o izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova (ki se po tretjem odstavku 62. člena ZIZ uporablja tudi v primeru, ko dolžnik ugovarja proti tistemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo) mora izvršilni sodnik (če je ugovor obrazložen in s tem formalno utemeljen) odločati o utemeljenosti ugovora. Zato bo v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine izvršilni sodnik ravnal po določbah tretjega odstavka 226. člena, 227. členu in 228. členu ZPP. Če pa bo dolžnik ugovarjal proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti ali proti tistemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem je bilo dolžniku naloženo, naj terjatev plača, pa bo sodišče nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). To pomeni, da bo listine po omenjenih določbah ZPP pridobilo pravdno sodišče.