TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I/a točki izreka (glede prevoznih stroškov) in v II. točki izreka (glede stroškov postopka) spremeni tako, da na novo glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške prevoza na delo in z dela za mesece:

-oktober 2008 v znesku 47,20 EUR, zapadlo 18. 11. 2008,

-november 2008 v znesku 94,39 EUR, zapadlo 18. 12. 2008,

-december 2008 v znesku 141,59 EUR, zapadlo 18. 1. 2009,

-januar 2009 v znesku 141,59 EUR, zapadlo 18. 2. 2009,

-februar 2009 v znesku 47,20 EUR, zapadlo 18. 3. 2009,

-marec 2009 v znesku 141,59, zapadlo 18. 4. 2009,

-april 2009 v znesku 188,78 EUR, zapadlo 18. 5. 2009,

-maj 2009 v znesku 141,59 EUR, zapadlo 18. 6. 2009,

-junij 2009 v znesku 141,59 EUR, zapadlo 18. 7. 2009,

-julij 2009 v znesku 188,78 EUR, zapadlo 18. 8. 2009,

-avgust 2009 v znesku 94,39 EUR, zapadlo 18. 9. 2009,

-september 2009 v znesku 188,78 EUR, zapadlo 18. 10. 2009,

-oktober 2009 v znesku 188,78 EUR, zapadlo 18. 11. 2009,

-november 2009 v znesku 188,78 EUR, zapadlo 18. 12. 2009,

-december 2009 v znesku 141,59 EUR, zapadlo 18. 1. 2010,

-januar 2010 v znesku 188,78 EUR, zapadlo 18. 2. 2010,

-februar 2010 v znesku 235,98, zapadlo 18. 3. 2010,

-marec 2010 v znesku 188,78 EUR, zapadlo 18. 4. 2010,

-april 2010 v znesku 141,59 EUR, zapadlo 18. 5. 2010,

-maj 2010 v znesku 235,98 EUR, zapadlo 18. 6. 2010,

-junij 2010 v znesku 188,78 EUR, zapadlo 18. 7. 2010,

-julij 2010 v znesku 94,39 EUR, zapadlo 18. 8. 2010,

-avgust 2010 v znesku 94,39 EUR, zapadlo 18. 9. 2010,

-september 2010 v znesku 47,20 EUR, zapadlo 18. 10. 2010,

-oktober 2010 v znesku 141,59 EUR, zapadlo 18. 11. 2010,

skupaj torej 3.643,09 EUR in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska dalje do plačila, v roku 8 dni.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 945,30 EUR v roku 8 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Delodajalec mora skladno z določbo prvega odstavka 130. člena ZDR delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Pri takšnih stroških gre za izdatek, ki ga ima delavec bodisi zato, ker prihaja na delo iz drugega kraja kot je sedež delodajalca, ali zaradi večje oddaljenosti od sedeža v istem kraju. Pri kraju prebivanja gre za lokacijo, od koder se delavec dejansko vozi na delo, pri čemer je upravičen do povračila stroškov, če mu ti dejansko nastanejo. Vendar pa je potrebno poudariti, da v veljavni zakonodaji ni podlage za omejevanje pravice delavcu do povračila takšnih stroškov. Tožnik od tožene stranke utemeljeno terja povračilo stroškov, ki jih je imel s prihodom na delo in z dela. Glede tega je napačno stališče tožene stranke, da je bil tožnik skladno z navodili dolžan sporočati svojemu delodajalcu dejanske prihode na delo, saj je bila tožena stranka tista, ki bi morala skladno z določbami ZEPDSV dosledno voditi za tožnika evidenco o stroških dela, v kar je potrebno šteti tudi prevozne stroške, glede tega pa je imela podatke v potnih nalogih, s katerimi je razpolagala in kateri so bili podlaga za izvedenčeve izračune.