TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevama za varstvo zakonitosti se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o enotni kazni spremeni tako, da se obsojencu upoštevaje kazen, določeno v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 11622/2012 z dne 1. 7. 2016, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 11622/2012 z dne 25. 8. 2016, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 11622/2012 z dne 9. 3. 2017 dvajset let in pet mesecev zapora in kazen določeno z izpodbijano pravnomočno sodbo eno leto in tri mesece zapora, na podlagi določbe prvega odstavka 55. člena Kazenskega zakonika (KZ-1B), v zvezi z določbo 3. točke drugega odstavka 53. člena Kazenskega zakonika (KZ-1B) izreče

enotna kazen

20 (dvajset) let in 5 (pet) mesecev zapora.

II. V skladu z določbo prvega odstavka 55. člena in 56. člena Kazenskega zakonika (KZ-1B) se obsojencu v izrečeno enotno kazen všteje prestana kazen po sodbi II Ks 11622/2012 z dne 13. 7. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11. 11. 2015, prestana kazen po sodbi Okrajnega sodišča v Trebnjem I K 44726/2014 z dne 13. 7. 2015, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 44726/2014 z dne 10. 3. 2016 in prestana kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 11622/2012 z dne 1. 7. 2016, v zvezi sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 11622/2012 z dne 25. 8. 2016.

III. V preostalem se zahtevi za varstvo zakonitosti zavrneta.

Enotno kazen, ne le kazen za posamezno kaznivo dejanje, je treba v skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu izreči le na podlagi zakona, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja oziroma na podlagi poznejšega zakona, če je ta za storilca milejši. Glede časovne uporabe kazenskega zakona v postopku neprave obnove je ključen trenutek, ko so se stekli pogoji za izrek enotne kazni, ne glede na to, kdaj se je odločalo o nepravi obnovi. V odločbi I Ips 21381/2011 z dne 28. 5. 2015 je Vrhovno sodišče presodilo, da je po drugi strani izključeno, da bi se enotna kazen izrekla po pravilih, ki v času storitve kaznivega dejanja (kateregakoli od vključenih) niso več veljala. Enotne kazni torej za nobeno kaznivo dejanje ni mogoče izreči po zakonu, ki je veljal pred njegovo storitvijo, ne pa več v času storitve, oziroma enotno kazen je mogoče izreči le po veljavnem ali poznejšem zakonu. Povedano drugače: če se v nepravi obnovi odloča o izreku enotne kazni za kazniva dejanja, ki so bila storjena v času veljavnosti različnih zakonov, se za izrek enotne kazni upošteva zakon, ki je veljal v času storitve zadnjega kaznivega dejanja.