TFL Vsebine / TFLGlasnik

Na podlagi obvestila lastnika objekta po drugi alineji 3. točke drugega odstavka 75. člena ZGD-1

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)¹ v drugi alineji 3. točke drugega odstavka 75. člena določa, da Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, če na podlagi lastnih podatkov, vključno z obvestilom lastnika objekta, ali na podlagi obvestila državnega organa ali osebe z javnimi pooblastili ugotovi, da je pri podjetniku v Poslovni register Slovenije kot njegov poslovni naslov vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki podjetniku ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Navedena ureditev je bila sprejeta z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1H)² in je podobna³ ureditvi izbrisnega razloga pravnih oseb po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju(ZFPPIPP).⁴

Ker gre za zelo podobno ureditev, je ustrezno, da se nekatera vprašanja, ki v judikaturi glede izbrisa podjetnika iz poslovnega registra na podlagi obvestila lastnika objekta še niso bila obravnavana, rešijo z razlago, ki jo je zavzela sodna praksa v zvezi s izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije v primeru, če ima pravna oseba poslovni naslov v sodni register vpisan na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki pravni osebi ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.

Podjetnik nikoli ni imel dovoljenja lastnika objekta

V primeru, da je pri podjetniku v Poslovni register Slovenije kot njegov poslovni naslov vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki podjetniku ni nikoli dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, je rešitev enostavna in ne terja posebne razlage, saj je v celoti pokrita z normo. Celo več, to je tudi edina situacija, na katero se nanaša ureditev iz druge alineje 3. točke drugega odstavka 75. člena ZGD‑1H.⁵

Ratio omenjene zakonske določbe je v tem, da se prepreči zloraba vpisov poslovnega naslova v sodni register brez dovoljenja lastnika objekta na tem naslovu. ⁶

Lastnik objekta je podjetniku preklical dovoljenje

Druga možnost zajema primere, ko je lastnik objekta podjetniku sicer dal dovoljenje za poslovanje na naslovu objekta, vendar je kasneje podjetniku dovoljenje preklical. Domneva iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je podana le v primeru, kadar lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ne pa tudi v primeru, ko je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, vendar ga nima več, ker ga je lastnik objekta preklical.⁷ Večinska judikature zavzema navedeno stališče.⁸

Da domneva iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP velja zgolj za tiste subjekte vpisa, ki so dosegli vpis poslovnega naslova v sodni register na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnik jim ni nikoli dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, so sodišča utemeljevala z več argumenti. Eden izmed glavnih argumentov za takšno stališče je, da z izbrisom iz sodnega registra družba izgubi pravno sposobnost, kar lahko povzroči številne nepopravljive posledice, zato je treba pogoje za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije razlagati ozko.⁹ Izbris bi pomenil pregrob poseg v pravico do zasebne lastnine, ki jo ima ustanovitelj pravne osebe.¹⁰ V primeru izbrisa podjetnika iz poslovnega registra na podlagi druge alineje 3. točke drugega odstavka 75. člena ZGD‑1 navedeno jasno ne drži. Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik in fizična oseba sta torej isti subjekt.¹¹ Po izbrisu samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti, tudi iz poslovanja samostojnega podjetnika, z vsem svojim premoženjem.

Nesporno je torej, da argumentacija o izgubi pravne sposobnosti, ki jo je navedla judikatura za primer iz druge alineje 3. točke drugega odstavka 75. člena ZGD‑1, ni uporabljiva. Ali to pomeni, da se, če lastnik objekta prekliče dovoljenje, podjetnika izbriše iz poslovnega registra, saj le-ta ne izgubi pravne sposobnosti? Stroga gramatikalna razlaga temu ne pritrjuje. Poleg tega je bil namen 6. člena novele ZGD‑1H, ki je spremenil 3. točko drugega odstavka 75. člena ZGD‑1, na podoben način, kot to ureja ZFPPIPP, omogočiti izbris podjetnika iz poslovnega registra tudi v primeru, ko lastnik objekta ugotovi, da na njegovem naslovu posluje podjetnik, ki za poslovanje ni pridobil njegovega dovoljenja.¹² Namen zakonodajalca je bil torej, da se izniči nezakonit poseg v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, na kateri je v poslovni register vpisan poslovni naslov podjetnika. V tem oziru je treba presojati drugo alinejo 3. točke drugega odstavka 75. člena ZGD‑1.¹³ Po določbi druge alineje 3. točke drugega odstavka 75. člena ZGD‑1H torej velja, da AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, če na podlagi obvestila lastnika objekta ugotovi, da je pri podjetniku v Poslovni register Slovenije kot njegov poslovni naslov vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki podjetniku ni nikoli dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.

Drugače velja v primeru, če je ob vpisu poslovnega naslova v poslovni register podjetnik imel soglasje lastnika objekta za poslovanje na tem naslovu, pa je bilo soglasje kasneje preklicano. Za tak primer so lastniku objekta na voljo drugi postopki, v katerih lahko poskrbi za varstvo svoje lastninske pravice.¹⁴

Vendar to še ne pomeni tudi, da enkrat dano dovoljenje lastnika objekta za poslovanje podjetnika na tem naslovu za vselej izključuje obstoj izbrisnega razloga iz druge alineje 3. točke drugega odstavka 75. člena ZGD‑1H. Dovoljenje je namreč lahko dano tudi le za določen čas (npr. z najemno pogodbo, sklenjeno za določen čas), zato je dejstvo neizdaje dovoljenja za poslovanje podjetnika na tem naslovu treba razumeti tudi v primeru, če podjetnik tega dovoljenja lastnika objekta nima več.¹⁵ Če je torej najemna pogodba, sklenjena za določen čas, potekla, podjetnik ne more uspeti s sklicevanjem na to, da je pridobil dovoljenje lastnika objekta.

Ob tem je treba poudariti še, da potek najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, ne pomeni nujno, da je tudi dovoljenje, ki je bilo dano le za določen čas, prenehalo. V takih razmerjih pogosto prihaja v poštev Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.¹⁶ V drugem odstavku 27. člena določa, da se, če je bila najemna pogodba sklenjena za določen čas, šteje, da je obnovljena za nedoločen čas, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovno stavbo oziroma poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora. V tem primeru bi torej moralo veljati, da je tudi dovoljenje, prvotno dano le za določen čas, konvertiralo v dovoljenje, dano za nedoločen čas.

Sklep

Izbris podjetnika iz poslovnega registra na podlagi obvestila lastnika objekta po drugi alineji 3. točke drugega odstavka 75. člena ZGD‑1 se torej povsem naslanja na ureditev izbrisnega razloga pravnih oseb po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Razlika je predvsem v tem, da so v slednjem urejena pravila, ki se nanašajo na pravne osebe, druga alineja 3. točke drugega odstavka 75. člena ZGD‑1 pa ureja samostojnega podjetnika posameznika, ki je fizična oseba. Zakonodajalec je starejšo ureditev iz ZFPPIPP prenesel v ZGD‑1H.

Sodna praksa je izoblikovala nekaj stališč, ki se nanašajo na drugo alinejo 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, medtem ko je judikatura za primere izbrisa podjetnika iz poslovnega registra na podlagi obvestila lastnika objekta po drugi alineji 3. točke drugega odstavka 75. člena ZGD‑1 zelo skopa. Smiselno se je torej ozreti po že utrjeni sodni praksi s sorodnega področja in jo uporabiti za situacije v primeru izbrisa podjetnika iz poslovnega registra na podlagi obvestila lastnika objekta po drugi alineji 3. točke drugega odstavka 75. člena ZGD‑1.

¹ Ur. l. RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21.

² Ur. l. RS, št. 82/13.

³ https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/979429f27db7824994b4f8e9bbab4c5d8c1f1dcb9c32121bf429325358aa 23dc, obrazložitev k 6. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD‑1H).

⁴ Ur. l. RS, št. 176/21 – UPB, 178/21 – popr. in 196/21 – odl. US.

⁵ Mutatis mutandis VSK, sklep Cpg 129/2017, 24. avgust 2017.

⁶ Na tem mestu se ne opredeljujem glede ustreznosti navedene ureditve: https://www.findinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/270393.

⁷ VSL, sklep IV Cpg 23/2018 z dne 31. januarja 2018, VSL, sklep IV Cpg 1586/2015 z dne 18. novembra 2015, VSL, sklep IV Cpg 951/2016 z dne 28. septembra 2016, VSL, sklep IV Cpg 1124/2016 z dne 26. oktobra 2016, VSK, Cpg 144/2017 z dne 30. avgusta 2017, in VSK, II Cpg 199/2018 z dne 18. oktobra 2018.

⁸ Drugače sicer VSC, sklep Cpg 108/2015, 25. marec 2015.

⁹ VSL, sklep IV Cpg 341/2019 z dne 29. maja 2019, VSL, sklep IV Cpg 1124/2016 z dne 26. oktobra 2016, in VSK, Cpg 144/2017 z dne 30. avgusta 2017.

¹⁰ VSK, sklep Cpg 144/2017, 30. avgust 2017.

¹¹ VSL, sklep I Cpg 725/2012, 22. avgust 2012.

¹² https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/979429f27db7824994b4f8e9bbab4c5d8c1f1dcb9c32121bf429325358aa 23dc, obrazložitev k 6. členu predloga novele ZGD‑1H.

¹³ Mutatis mutandis VSK, sklep Cpg 144/2017, 30. avgust 2017.

¹⁴ Mutatits mutandis VSL, sklep IV Cpg 341/2019, 29. maj 2019.

¹⁵ Mutatis mutandis VSL, sklep IV Cpg 1154/2009, 27. januar 2010.

¹⁶ Ur. L. SRS, št. 18/74, 34/88, Ur. l. RS, št. 32/00, 102/02 – odl. US, 87/11 – ZMVN-A in 90/21 – SZ‑1E. Zakon sicer ne velja več, vendar se za razmerja, nastala pred prenehanjem veljavnosti zakona, še vedno uporablja. Glej 52. člen novele Stanovanjskega zakona (SZ‑1E).