TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se v prvem odstavku točke I znesek, ki ga je toženka dolžna plačati tožnici zniža z zneska 9.099,50 EUR na znesek 5.568,89 EUR in da se zavrne zahtevek za plačilo zneska 3.530,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 10. 2009 do plačila ter v točki II izreka tako, da se stroški postopka, ki jih je toženka dolžna povrniti tožeči stranki znižajo z zneska 798,33 EUR na znesek 238,43 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženki povrniti pritožbene stroške v znesku 248,04 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

S pogodbo o izobraževanju dogovorjena obveznost delavca, da določen čas po končanem izobraževanjem ostane na delu pri delodajalcu, pomeni dopusten primer omejitve svobodne izbire dela. V skladu s splošnimi načeli obligacijskega prava je takšna omejitev dopustna, če je pri tem upoštevano načelo sorazmernosti. V skladu s tem načelom je delavec dolžan povrniti le sorazmerni del stroškov, če je po končanem izobraževanju na delu ostal krajši čas, kot pa bi moral glede na pogodbeno zavezo. Zato tožeča stranka lahko od toženke (zaradi predčasne prekinitve dela pri tožeči stranki) zahteva le vrnitev sorazmernega dela stroškov doktorskega študija.