Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v...

1114. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilniki hitrosti v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: merilnik hitrosti), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.

Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP–48.

2. člen

Ta pravilnik velja za merilnike hitrosti, ki se uporabljajo za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu na enega od naslednjih načinov:

1.

stacionarno merjenje hitrosti, ki vključuje merjenje hitrosti:

-

v smeri vožnje,

-

v smeri, nasprotni smeri vožnje,

-

v obeh smereh,

-

z nadvozov,

-

na ovinkih;

2.

mobilno merjenje hitrosti, ki vključuje merjenje hitrosti:

-

iz vozečega merilnega vozila (mobilni radar),

-

s sledenjem, ki zajema:

a)

merjenje hitrosti s sledenjem in z uporabo tahografa, računalnika in registratorja vožnje,

b)

merjenje hitrosti s sledenjem in z uporabo tahografa, računalnika in video sistema,

-

z laserskimi merilniki hitrosti;

3.

merjenje hitrosti s fiksno vgrajenimi merilniki hitrosti.

Z merilniki hitrosti se lahko meri hitrost prihajajočih vozil, odhajajočih vozil, vozil, ki prehitevajo oziroma vozijo mimo, ali hitrost vozil na posameznih cestnih odsekih.

Z merilniki hitrosti se sme meriti hitrosti vozil samo na način, ki je odobren v certifikatu o odobritvi tipa merila, in pod pogoji, ki jih določata navodilo za uporabo in ta pravilnik.

3. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.

»stacionarno merjenje hitrosti« je merjenje z merilniki hitrosti, ki so v času merjenja pritrjeni na stojala ali podobne priprave za fiksiranje položaja;

2.

»mobilno merjenje« je merjenje, ki se opravlja iz premikajočega se vozila ali z ročnim merilnikom hitrosti;

3.

»merjenje hitrosti s sledenjem« je merjenje hitrosti, pri katerem merilno vozilo sledi kontroliranemu vozilu in ugotavlja hitrost kontroliranega vozila na podlagi merjenja časa in prevožene poti;

4.

»merjenje hitrosti s fiksno vgrajenimi merilniki hitrosti« je merjenje z merilniki hitrosti, ki so v času merjenja fiksno vgrajeni v za to določena mesta in merijo hitrost vozil na podlagi merjenja časa vožnje skozi določene cestne odseke med referenčnimi točkami (pragovi);

5.

»ovinek« je cestni odsek s polmerom krivine, krajšim od 260 m. Takšna krivina obstaja, če znaša odmik med primerno navezno linijo (npr. rob ceste, črta po sredini ceste) in premico na sredini 25 m dolgega odseka več kot 30 cm

(slika 1);

&fbco;binary entityId="6d1a8e96-c858-45c7-b08d-f2040ec648e7" type="gif"&fbcc;

6.

»varnostna razlika« je vrednost, ki se odšteje od izmerjene hitrosti vozila;

7.

»registrator vožnje« je naprava, ki registrira potek meritve (začetek, konec, čas in dolžino prevožene poti).

II. MEROSLOVNE ZAHTEVE

4. člen

Merilniki hitrosti morajo izmerjene vrednosti kazati v kilometrih na uro (km/h).

5. člen

Merilniki hitrosti morajo meriti hitrost vozil najmanj v območju od 30 km/h do 150 km/h.

6. člen

Največji dopustni pogrešek merilnika hitrosti ne sme biti večji od ± 3 km/h do vključno 100 km/h in ± 3% izmerjene vrednosti nad 100 km/h.

7. člen

Merilniki hitrosti morajo delovati pod naslednjimi pogoji:

1. Referenčni pogoji:
– okoliška temperatura                         23 °C + / - 2 °C,
– relativna vlažnost                             60 % + / - 15%,
– napajalna napetost                  nazivna vrednost + / - 2%.
2. Delovni pogoji:
– okoliška temperatura                        od 0 °C do +50 °C.
3. Pogoji skladiščenja:
– temperatura skladiščenja od                  –25 °C do +70 °C.

III. DODATNE MEROSLOVNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE VRSTE MERILNIKOV HITROSTI

8. člen

Če je pri stacionarnem merjenju hitrosti na isti cesti hkrati v uporabi več merilnikov hitrosti, ki delujejo na istem frekvenčnem območju, mora razdalja med njimi znašati najmanj 100 metrov.

Če se pri stacionarnem merjenju hitrosti z istim merilnikom hkrati opravljajo meritve v obeh smereh vožnje, je za dokumentiranje meritev treba uporabiti fotoaparat ali video sistem.

Pri izmerjenem rezultatu se pri stacionarnem merjenju hitrosti upoštevata naslednji varnostni razliki:

-

5 km/h pri merilnem rezultatu do vključno 100 km/h;

-

7 km/h pri merilnem rezultatu nad 100 km/h.

9. člen

Merjenje hitrosti z mosta nad voziščem je pri stacionarnem merjenju dovoljeno ob upoštevanju naslednjih zahtev:

-

merilnik hitrosti mora biti nameščen na stativu, ki je naveden kot dodatna oprema v certifikatu o odobritvi tipa merila;

-

za dokumentiranje meritev je obvezna uporaba fotoaparata ali video sistema;

-

dva merilnika hitrosti se lahko uporabljata le, če sta smeri njunih žarkov obrnjeni druga od druge. Če merilnika hitrosti delujeta na različnih frekvenčnih pasovih, je mogoča tudi njuna vzporedna medsebojna uporaba.

Merjenje hitrosti na ovinkih je pri stacionarnem merjenju dovoljeno ob upoštevanju naslednjih zahtev:

-

(radarski) žarek mora biti usmerjen v smer vožnje ali v nasprotno smer vožnje vozil, katerih hitrost se meri (merilni kot 0° namesto 22°);

-

za dokumentiranje meritev je obvezna uporaba fotoaparata ali video sistema. Iz posnetka mora biti razvidno, da se je v merjeni smeri vožnje na merilnem območju merilnika hitrosti nahajalo samo eno vozilo.

Pri izmerjenem rezultatu se pri merjenjih hitrosti iz prvega in drugega odstavka tega člena upoštevata naslednji varnostni razliki:

-

10 km/h pri merilnem rezultatu do vključno 100 km/h;

-

14 km/h pri merilnem rezultatu nad 100 km/h.

O predpisu

Citati

Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu