TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba v zavrnilnem delu (točki II in III) potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki II.1, II.2 in III. izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi zavrne še v preostalem delu, v točkah I. in IV. izreka pa se spremeni tako, da se po spremembi glasi:

" I. Prvi toženec in druga toženka sta dolžna opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo imata tožnika na nepremičnin parc. št. 317/0, k. o. X (ID ...), predvsem pa opustiti hojo in vožnjo po služnostni poti na severovzhodnem delu zemljišča in kakršno koli drugačno uporabo tega zemljišča ali zahtevke, ki bi obremenjevali to zemljišče, v 15 dneh, pod izvršbo, pri čemer je prvi toženec navedeno poseganje dolžan opustiti tudi glede uporabe, ki ni v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti na parc. št. 311, 312, 313, 314, 315, 316, vse k. o. X.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 1.993,83 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi ki tečejo prvi naslednji dan po poteku paricijskega roka dalje do izpolnitve obveznosti."

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v višini 1.058,6 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi naslednji dan po poteku paricijskega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Tožnika sta svoji raziskovalni dolžnosti zadostila s tem, da sta po zagotovilih prodajalca, da po sporni poti drugim ni dovoljeno voziti, v zemljiški knjigi preverila, ali to drži. Iz zemljiškoknjižnega stanja je bilo razvidno, da na nepremičnini ni bilo bremen. Ker toženci niso storili ničesar, da bi zatrjevano stanje uredili tudi zemljiškoknjižno, sta tožnika lahko upravičeno sklepala, da za hojo in vožnje po sporni poti nimajo podlage. Ob tehtanju interesov zatrjevanih služnostnih upravičencev, ki naj bi pravico do hoje in voženj po sporni poti priposestvovali, na eni strani in varnosti pravnega prometa, ki ga "poosebljata" tožnika, na drugi, je v konkretnem primeru treba dati prednost slednjima.