Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
ZAKON
o razglasitvi zakona o zavodih
Razglaša se zakon o zavodih, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 19. marca 1991.
Ljubljana, dne 19. marca 1991.
Predsednik Milan Kučan l. r.
Ta zakon ureja statusna vprašanja zavodov.
Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
Zavode lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno.
Za opravljanje javnih služb se ustanovijo javni zavodi.
Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo.
Javne zavode ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe.
Samoupravna narodnostna skupnost ima pravico soustanoviti ali tudi sama ustanoviti javni zavod, ki opravlja dejavnost, pomembno za uresničevanje pravic narodnosti.
Soustanovitelji javnega zavoda so lahko tudi druge pravne in fizične osebe.
Zavodi so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi.
Javni zavod je pravna oseba, če ni z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta drugače določeno.
Če so javnemu zavodu, ki ni pravna oseba, z aktom o ustanovitvi dana določena pooblastila v pravnem prometu, izvršuje ta pooblastila v imenu in za račun ustanovitelja.
Delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanje sindikalnih pravic delavcev v zavodih se urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
Določbe tega zakona se uporabljajo, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena.
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za zavode, ki se ustanovijo kot upravni organi ali upravne organizacije po predpisih o državni upravi.
Zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji.
Akt o ustanovitvi zavoda vsebuje:
-
ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja,
-
določbe o organih zavoda,
-
sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela,
-
vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda,
-
način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda,
-
pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu,
-
določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda,
-
medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda,
-
druge določbe v skladu z zakonom.
Če zavod ustanovi več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredijo s pogodbo.
Če se javni zavod ustanovi z zakonom ali odlokom občine ali mesta, se vprašanja, ki niso urejena z zakonom oziroma odlokom, uredijo z aktom pristojnega organa.
Ko sprejme akt o ustanovitvi, imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ki je pooblaščen, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda.
Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi zavod pravno sposobnost.
Ime zavoda vsebuje označbo, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda.
Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja.
Ime zavoda sme vsebovati ime republike, občine ali mesta le z dovoljenjem pristojnega organa, če ustanovitelj zavoda ni republika, občina ali mesto.
Ime zavoda lahko vsebuje ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti. Za uvrstitev imena take osebnosti v ime zavoda je potrebna privolitev njenih zakonitih dedičev.
Sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena.
Zavod ima lahko skrajšano ime.
Zavod sme pri svojem poslovanju uporabljati samo tisto ime, ki je vpisano v sodni register.
V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov, ki opravljajo enako dejavnost.
Če dvoje ali več zavodov, ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča, priglasi za vpis v register enako ime, ima pravico do vpisa tega imena zavod, ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register.
Zavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje, ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom.
Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva, ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja, zoper katero se zahteva varstvo, vpisano v sodni register.
Zavodu ali podjetju, zoper katerega se zahteva varstvo imena, sodišče prepove uporabljati ime, če spozna, da je zahteva upravičena.
V primeru iz prejšnjega odstavka prisodi sodišče tožniku na njegovo zahtevo glede na okoliščine primerno odškodnino.
Sedež zavoda je kraj, v katerem zavod opravlja dejavnost.
Če zavod opravlja dejavnost v več krajih, je sedež zavoda kraj, v katerem je sedež poslovodnega organa.
Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja.
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.