TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi prvo tožene stranke se ugodi in se sodba v VIII.1. točki izreka ter IX. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo pisanje sodbe.

II. Pritožbi drugo tožene stranke se ugodi in se sodba v točkah I.1., II.1, III., IV.1., V.1. VI.1. izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo pisanje sodbe.

III. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba v točkah I.2. in VIII.2. izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo pisanje sodbe.

V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se v izpodbijanem pa nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Povzročitelj škode je tožnici znan od nastanka škode; zoper njega je vložila tožbo. Za posamezne stroške, ki zmanjšujejo njeno premoženje (stroški zdravil, pripomočkov, prevozov), je tožnica izvedela ob njihovem nastanku, saj jih je plačala. Stališče prvostopenjskega sodišča o začetku teka roka od zapadlosti oziroma plačila posameznega stroška v zvezi z zdravljenjem je zato pravilno. Ker je od nastanka stroškov (zapadlosti računov oz. plačila) do njihovega uveljavljanja preteklo več kot tri leta, je pravilen prvostopenjski zaključek, da je pravica zahtevati plačilo odškodnine za to škodo prenehala. Vsak od stroškov, ki jih tožnica uveljavlja, je zapadel v plačilo oz. nastal samostojno. Gre za dodatno škodo, nastalo z nakupom novih zdravil in pripomočkov, novim zdravljenjem, novimi prevozi v zdravstvene ustanove. Predmet zahtevka, ki ga je tožnica uveljavljala s tožbo, je drug. Zaradi predhodnega uveljavljanja istovrstne škode zato ni prišlo do pretrganja zastaranja.

Ker sodišče ni pojasnilo obračuna obresti in stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna plačati poleg zavarovalne vsote, je odločitev neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. V ponovljenem postopku je potrebno ugotoviti odškodnino (brez obresti), ki jo je prvo tožena stranka dolžna plačati oz. jo je že plačala in obresti, ki odpadejo na to terjatev. Obresti od te terjatve je tožena stranka dolžna plačati poleg odškodnine, ki je limitirana z zavarovalno vsoto.