TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik krije svoje pritožbene stroške.

Stroškov izvršitelja v zvezi s prevzemom prostovoljnih plačil od dolžnika v konkretnem primeru ni mogoče šteti kot potrebnih dejanj za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ iz razloga, ker ne gre za plačilo ob opravljanju izvršilnega dejanja, temveč za sprejem prostovoljnega plačila. Upoštevati je, da 81. člen ZIZ v prvem odstavku kot izvršilna dejanja določa le rubež in cenitev stvari, prodajo stvari in poplačilo. Res je v 4. alineji tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom nagrada izvršitelju za takšno dejanje izrecno predvidena, vendar je navedeno določilo kot materialno pravno podlago treba upoštevati le glede ocenitve višine stroškov izvršitelja, če upnik izkaže, da so ti stroški po temelju potrebni stroški za izvršbo v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ.

V skladu s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja v primeru, če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, je dolžnost izvršitelja, da opravi izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti. Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti. Torej izvršitelj mora nadaljevati v konkretnem primeru z izvršilnimi dejanji, torej s prodajo zarubljenih premičnin, dolžnikovo plačevanje posameznih zneskov izvršitelju po izvedenem rubežu, za prevzeme katerih si izvršitelj zaračunava stroške, pa je v primeru, da se z izvršilnimi dejanji v skladu s 92. členom ZIZ ne nadaljuje, mogoče šteti kot prikriti dogovor o odlogu izvršbe, mimo kogentnih zakonskih določb. Za takšen zastoj v izvršbi zato ni pravne podlage ter torej ni podan kriterij potrebnosti stroškov za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.