TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obtoženega M.T. se deloma ugodi in izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti spremeni tako, da se: - dejanji opisani pod točko A/II/1 in 3 sodbe v zakonski označbi opredelita kot nadaljevano kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ, dejanje pod točko A/II/2 pa kot kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po 1. odstavku 197. člena KZ, - obtoženemu M.T. določita kazni, za kaznivo dejanje pod točko A/II/1 in 3 po 1. odstavku 196. člena v zvezi z 2. točko 42. in 3. točko 43. člena KZ 5 (pet) mesecev zapora, za kaznivo dejanje pod točko A/II/2 pa po 1. odstavku 197. člena ZKP 3 (tri) mesece zapora ter nato po 2. točki 2. odstavka 47. člena KZ izreče enotna kazen 6 (šest) mesecev zapora, - dejanje obtoženega K.B. pod točko A/III/1 v zakonski označbi opredeli kot kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ, dejanje pod točko A/III/2 pa kot omogočanje uživanja mamil po 1. odstavku 197. člena KZ, - obtoženemu K.B. pogojna obsodba izreče na podlagi 50. člena KZ, v njej pa določita kazni, za kaznivo dejanje pod točko A/III/1 po 1. odstavku 196. člena v zvezi z 2. točko 42. člena in 3. točko 43. člena KZ 5 (pet) mesecev zapora in za dejanje pod točko A/III/2 po 1. odstavku 197. člena KZ 3 (tri) mesece zapora, nato pa po 2. točki 2. odstavka 47. člena KZ določi enotna kazen 6 (šest) mesecev zapora, ki se ne bo izvršila, če ta obtoženec v preizkusni dobi dveh let ne stori novega kaznivega dejanja, - obtoženemu M.T. pripor všteje v enotno kazen na podlagi 1. odstavka 49. člena KZ, - obtožencem odvzamejo zasežena mamila na podlagi 4. odstavka 196. člena KZ.

V ostalem se pritožba zagovornika obtoženega M.T. zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Zadrževanje na policijskem oddelku,ki je trajalo 11 ur ni tako dolgo, da bi tako ravnanje policije bilo moč opredeliti kot kršitev določbe 3. odst. 5. čl. Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki pravi da je treba osebe, ki jim je odvzeta prostost v skladu s tč. c 1. odst. 5. čl., takoj privesti pred sodnika ali drugo uradno osebo. Pri odmeri kazni ni mogoče šteti kot obteževalno okoliščino obdolženčevo brezuspešno zdravljenje zaradi narkomanije,kakor tudi ne, da je očitno zaradi brezuspešnega zdravljenja izgubil zaposlitev.