TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zoper obdolženega Z. K., uvede preiskava

zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje zlorabe kreditne kartice po II. in I. odstavku 253. člena KZ

s tem, ko je v času od 3.3.2003 do 29.4.2003 v D. kot pooblaščenec direktorja družbe K. d.o.o. za sklepanje poslov v korist družbe in dogovorov o plačilih s poslovnimi partnerji, ki je odrejal tudi uporabo plačilnih kartic družbe:

- dovolil, da so delavci te družbe za plačila raznega blaga in storitev kot so goriva, motorna olja, prehrambeni artikli in pranje vozil na Petrolovih bencinskih servisih in za plačila cestnin po celi Sloveniji uporabljali plačilne kartice Magna št. 00 (za vozilo, reg. št. KK..), 00 (za vozilo, reg. št. KK..), 00 (za vozilo reg. št. KK..), 00 (za vozilo reg. št. KK..) in št. 00 (za vozilo reg. št. KK..) ter tako z njimi plačali skupno 26 nakupov v skupni vrednosti 955.260,16 SIT,

- kartici št. 00 (za vozilo reg. št. LJ..) in št. 00 (za vozilo reg. št. KK..) pa je sam uporabljal za iste namene in ju tako uporabil za plačilo deset nakupov v skupni vrednosti 121.910,76 SIT,

čeprav je vedel, da zgoraj navedena družba zaradi finančnih težav ob plačilu ne bo imela kritja, kar se je tudi zgodilo, zaradi česar ji je tako pridobil protipravno premoženjsko korist v skupni višini 1.077.170,92 SIT.

Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da naj bi II. odstavek 253. člena KZ sankcioniral pridobitev premoženjske koristi z zlorabo kreditne ali bančne kartice zgolj storilcu osebno.

Iz besedila I. odstavka 253. člena KZ „kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ...“ je razvidno, da storilec ravna z namenom pridobitve sebi ali drugemu protipravno premoženjsko korist z obarvanim naklepom, kaznivo dejanje pa je takoimenovana čekovna goljufija.

V II. odstavku gre pri storilcu za enak obarvan naklep kot v prvem odstavku, torej namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, pravilnost takega zaključka pa je razvidna iz besedila „enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka ...“, možni pa sta dve izvršitveni dejanji in sicer zloraba bančne kartice ali kreditne kartice. Besedilo zakonodajalca v II. odstavku „čeprav ve, da ob plačilu ne bo imel kritja in si tako pridobi premoženjsko korist“, sicer res ni jasno in natančno, vendar je pravilna in logična zgolj zgoraj navedena razlaga. Tudi iz uvodnih pojasnil k KZ 1995 (Ur. list RS, št. 63/94) je razvidno, da je zakonodajalec kaznivo dejanje čekovne goljufije samo dopolnil še z neupravičeno uporabo bankomata in zlorabo kreditne kartice, ne da bi imel namen ožiti kaznivo dejanje zgolj v korist storilca.