TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v točki II tako, da znesek pravdnih stroškov: „695,20 EUR“ pravilno glasi: „415,32 EUR“.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (točka I izreka) potrdi izpodbijana sodba.

III. Toženec sam trpi svoje stroke pritožbenega postopka.

Odločitev o plačilu vtoževane obveznosti ima oporo v drugem odstavku 434. člen OZ in ne v določbah o posojilni pogodbi, kot zmotno meni pritožnik. Ugotovljeni dogovor med pravdnima strankama namreč ustreza dogovoru o prevzemu izpolnitve. Gre za razmerje med dolžnikom obstoječe obveznosti (tožnico), ki je sklenila pogodbo s posojilodajalcem, in prevzemnikom izpolnitve (tožencem). Tožnici se je namreč zavezal, da bo prevzel vse obveznosti, ki jih je prevzela po (neugodni) posojilni pogodbi, s katero je bilo pridobljeno posojilo zanj. Ker se ni držal medsebojnega dogovora in je morala tožnica sama izpolniti obveznosti po posojilni pogodbi, toženec dejansko ni izpolnil prevzete svoje pogodbene obveznosti v razmerju do nje. Zato ji po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje odgovarja za neizpolnitev obveznosti iz (njune) pogodbe o prevzemu izpolnitve. Najmanj kar je, je tožnici zaradi neizpolnitve njune pogodbe oziroma njegovega ravnanja nastala škoda v vtožvanem znesku, ki ji jo mora zaradi kršitve medsebojne pogodbene obveznosti toženec povrniti.