305. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi tretje točke prvega odstavka 68. člena in tretje točke štirinajstega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25) na svoji 227. seji dne 29. 1. 2026 sprejel
M E R I L A
za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov
(1)
Ta merila določajo standarde kakovosti, po katerih Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: agencija) v postopkih akreditacije in zunanje evalvacije preverja izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda in izvajanje visokošolske dejavnosti (akreditacija študijskega programa, tudi skupnega študijskega programa slovenskih visokošolskih zavodov) ter kakovost visokošolskih zavodov in študijskih programov. V njih so upoštevani dogovorjeni standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo v evropskem visokošolskem prostoru.
Namen teh meril je vzpostavitev, zagotavljanje in nadaljnje izboljševanje kakovosti visokošolskih zavodov in študijskih programov.
(2)
Ta merila opredeljujejo tudi presojo sistema kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila in sistema kakovosti sprejemanja študijskih programov z javno veljavnostjo, usmerjeno presojo in neobvezne standarde odličnosti.
(3)
Ta merila mora upoštevati tudi univerza, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno obdobje, pri sprejemu študijskih programov z javno veljavnostjo (tudi skupnih študijskih programov slovenskih visokošolskih zavodov) ter druge agencije, ki so vpisane v Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (European Quality Assurance Register for Higher Education; v nadaljevanju: EQAR), kadar te opravljajo zunanje evalvacije v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25; v nadaljevanju: ZViS-1).
2. člen
(vrste postopkov in področja presoje)
(1)
Agencija uporablja ta merila v naslednjih postopkih:
1.
Prva akreditacija visokošolskega zavoda: presoja se, ali visokošolski zavod izpolnjuje zakonske pogoje in v teh merilih določene standarde kakovosti na področjih delovanja visokošolskega zavoda, kadrov in materialnih razmer.
2.
Podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda: postopek vključuje zunanjo evalvacijo celotnega delovanja visokošolskega zavoda za obdobje od zadnje akreditacije, in sicer na področjih delovanja visokošolskega zavoda, kadrov, študentov, materialnih razmer ter notranjega zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, spreminjanja, posodabljanja in izvajanja študijskih programov. Podlaga za presojo je samoevalvacijsko poročilo, ki mora vsebovati evalvacijo celotne dejavnosti visokošolskega zavoda ter evalvacijo izvajanja in spreminjanja študijskih programov zaradi zagotavljanja kakovostnega pedagoškega, znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela na področjih in disciplinah študijskih programov. Postopek podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, ki ponuja krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila, vključuje tudi presojo sistema kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila. Pri univerzi, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno obdobje, postopek vključuje tudi presojo sistema kakovosti sprejemanja študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih sprejema univerza. Postopek podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda se lahko izvede tudi kot usmerjena presoja.
3.
Akreditacija spremembe visokošolskega zavoda: presoja se, ali visokošolski zavod izpolnjuje zakonske pogoje in v teh merilih določene standarde kakovosti za akreditacijo posamezne spremembe visokošolskega zavoda.
4.
Akreditacija študijskega programa: presoja se, ali študijski program izpolnjuje zakonske pogoje in v teh merilih določene standarde kakovosti na področju sestave in vsebine študijskega programa ter zasnove izvedbe študijskega programa. Pri akreditaciji skupnega študijskega programa se presoja tudi sporazum sklenjen med sodelujočimi visokošolskimi zavodi.
5.
Izredna evalvacija visokošolskega zavoda: postopek vključuje zunanjo evalvacijo celotnega delovanja visokošolskega zavoda za obdobje od zadnje akreditacije, in sicer na področjih delovanja visokošolskega zavoda, kadrov, študentov, materialnih razmer ter notranjega zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, spreminjanja, posodabljanja in izvajanja študijskih programov Podlaga za presojo je samoevalvacijsko poročilo, ki mora vsebovati evalvacijo celotne dejavnosti ter evalvacijo izvajanja in spreminjanja študijskih programov zaradi zagotavljanja kakovostnega pedagoškega, znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela na področjih in disciplinah študijskih programov.
6.
Izredna evalvacija študijskega programa: postopek poteka enako kot postopek zunanje evalvacije študijskega programa v postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda. Presoja se spreminjanje in posodabljanje študijskega programa, izvajanje študijskega programa ter sistem kakovosti visokošolskega zavoda v delu, ki se nanaša na zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa (samoevalvacije). Podlaga za presojo je samoevalvacijsko poročilo na ravni študijskega programa. Pri zunanji evalvaciji skupnega študijskega programa se presoja tudi sporazum oziroma izpolnjevanje obveznosti iz sporazuma, sklenjenega med sodelujočimi visokošolskimi zavodi.
7.
Evalvacija vzorca študijskih programov: presoja se, ali študijski program izpolnjuje zakonske pogoje in v teh merilih določene standarde kakovosti. Presojajo se spreminjanje in posodabljanje študijskega programa, izvajanje študijskega programa ter sistem kakovosti visokošolskega zavoda v delu, ki se nanaša na zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa (samoevalvacije). Podlaga za presojo je samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda na ravni študijskega programa. Pri zunanji evalvaciji skupnega študijskega programa se presoja tudi sporazum oziroma izpolnjevanje obveznosti iz sporazuma, sklenjenega med sodelujočimi visokošolskimi zavodi. Postopek poteka enako kot postopek zunanje evalvacije študijskega programa v postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, konča pa se s priporočili visokošolskemu zavodu za izboljšanje kakovosti študijskega programa.
(2)
V vseh postopkih iz prejšnjega odstavka agencija upošteva načela strokovnosti, nepristranosti, zakonitosti in politične nevtralnosti.
3. člen
(področja presoje po vrstah akreditacij in zunanjih evalvacij)
AKREDITACIJA IN ZUNANJA EVALVACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA |
PRVA AKREDITACIJA | PODALJŠANJE AKREDITACIJE Z REDNO ALI IZREDNO EVALVACIJO |
1. delovanje visokošolskega zavoda | 1. delovanje visokošolskega zavoda |
2. kadri | 2. kadri |
3. materialne razmere | 3. študenti |
4. materialne razmere |
5. notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti, spreminjanje, posodabljanje in izvajanje študijskih programov |
AKREDITACIJA IN ZUNANJA EVALVACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA |
AKREDITACIJA | IZREDNA ALI VZORČNA EVALVACIJA |
1. sestava in vsebina študijskega programa | 1. notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa |
2. zasnova izvedbe študijskega programa | 2. spreminjanje in posodabljanje študijskega programa |
3. izvajanje študijskega programa |
Na vsakem področju presoje so določeni standardi kakovosti, ki jih je treba upoštevati v akreditacijskih in evalvacijskih postopkih. Vsebine presoje izpolnjevanja posameznih standardov kakovosti so podrobneje opredeljene v obrazcih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, ki so priloga teh meril.
II.1 AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
4. člen
(prva akreditacija samostojnega visokošolskega zavoda)
Pri prvi akreditaciji samostojnega visokošolskega zavoda se presoja izpolnjevanje zakonskih pogojev in meril po naslednjih standardih kakovosti:
A. Področje presoje delovanja visokošolskega zavoda
Ustanovitelj ima formalno sprejete poslanstvo, vizijo in strategijo s strateškim načrtom z jasnimi in preverljivimi organizacijskimi in izvedbenimi cilji, ki omogočajo načrtovano visokošolsko dejavnost.
a)
umeščenost visokošolskega zavoda v visokošolski in širši družbeni prostor;
b)
vsebinska povezanost poslanstva, vizije in strategije s strateškim načrtom;
c)
izvedljivost ciljev, opredeljenih v strateškem načrtu;
č)
predlogi študijskih programov, ki jih bo visokošolski zavod izvajal;
d)
osnutek izdelane strategije rabe slovenščine, ki spodbuja rabo slovenščine pri objavljanju znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih del, preglednih znanstvenih del in terminoloških slovarjev kot samostojnih publikacij ali dodatka k drugim publikacijam.
Zagotovljeni in načrtovani finančni viri omogočajo kakovosten razvoj visokošolskih dejavnosti.
Presoja se finančna projekcija ustanovitelja, iz katere morajo biti razvidni viri za financiranje vseh predvidenih dejavnosti visokošolskega zavoda.
Notranja organiziranost visokošolskega zavoda je zasnovana tako, da zagotavlja sodelovanje zaposlenih, študentov in drugih deležnikov pri upravljanju in izvajanju dejavnosti visokošolskega zavoda. Zagotovljena je enaka obravnava vseh oseb ne glede na spol ter ustvarjeno okolje, v katerem se spoštuje in varuje dostojanstvo vseh oseb, ki so vključene v dejavnosti na visokošolskem zavodu.
a)
ustreznost osnutka akta o ustanovitvi ter osnutka statuta visokošolskega zavoda, iz katerega morajo biti med drugim razvidni pravice in dolžnosti študentov, visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter drugih notranjih deležnikov, enakopravno varstvo pravic in zasnova pritožbenih organov visokošolskega zavoda;
b)
vključenost mehanizmov za prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije v osnutke internih aktov v skladu s 14. členom ZViS-1.
Praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju, če je predvideno s študijskimi programi, je dobro načrtovano. Zagotovljeni so zadostni viri za njegovo izvedbo.
Presojata se primernost podjetij, inštitutov, zavodov ali drugih organizacij (v nadaljevanju: učni zavod) za izvedbo praktičnega izobraževanja ter povezanost tega izobraževanja s področji in disciplinami, s katerih so predlogi študijskih programov.
Notranji sistem kakovosti je zasnovan tako, da omogoča sklenjen krog kakovosti na vseh področjih delovanja visokošolskega zavoda.
Presojata se poslovnik kakovosti ali ustrezen dokument v osnutku ter načrt za vzpostavitev notranjega sistema kakovosti.
B. Področje presoje kadrov
Zagotovljeni so visokošolski učitelji za vsa študijska področja oziroma za vse obvezne in notranje izbirne predmete, določene v predlogih študijskih programov.
a)
veljavnost izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in ustreznost področja izvolitev glede na predmete, katerih nosilci bodo;
c)
sestava začasnega senata;
č)
upoštevanje minimalnih standardov agencije v osnutku meril visokošolskega zavoda za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju: merila za izvolitve v nazive).
Znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo nosilcev in izvajalcev študijskih programov je ustrezno na področjih in disciplinah, za katera se visokošolski zavod ustanavlja in s katerih so predlogi študijskih programov.
a)
poročilo o znanstvenem, strokovnem, raziskovalnem oziroma umetniškem delu nosilcev in izvajalcev študijskih programov v zadnjih petih letih ter ustreznost tega dela;
b)
program znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela za naslednjih pet let;
c)
zagotavljanje minimalnih raziskovalnih standardov in izpolnjevanje pogojev za mentorstvo, kadar bo visokošolski zavod izvajal študijske programe tretje stopnje.
C. Področje presoje materialnih razmer
Ustanovitelj zagotavlja ustrezne prostore za izvajanje visokošolske dejavnosti.
Prostori se presojajo ob upoštevanju izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti, predlogov študijskih programov, kadrov ter predvidenega števila vpisanih študentov.
Ustanovitelj zagotavlja ustrezno tehnično-tehnološko in drugo opremo za izvajanje visokošolske dejavnosti.
Oprema se presoja ob upoštevanju izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti, predlogov študijskih programov, predvidenega načina in oblik njihovega izvajanja (hibridni študij, študij na daljavo idr.), kadrov ter predvidenega števila vpisanih študentov.
Zagotovljene so ustrezne prilagoditve študentom s posebnimi potrebami in posebnimi statusi glede na 115. člen ZViS-1.
Presojajo se prilagoditve prostorov in opreme ter komunikacijska in informacijska dostopnost.
Študentom in zaposlenim so zagotovljene storitve visokošolske knjižnice, ki z izvajanjem knjižnične dejavnosti podpira študijski, strokovni, raziskovalni in umetniški proces visokošolskega zavoda.
a)
študijska, strokovna in znanstvena literatura ter načrt razvoja knjižnične dejavnosti in storitev;
b)
usposobljenost knjižničnih delavcev.
5. člen
(prva akreditacija univerze)
(1)
Če se ustanavlja univerza, mora ustanovitelj izkazati razvito izobraževalno, znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško dejavnost.
(2)
Presoja se izpolnjevanje:
a)
standardov kakovosti na področju delovanja visokošolskega zavoda, določenih za prvo akreditacijo samostojnega visokošolskega zavoda iz 4. člena teh meril ter
b)
3. standarda na področju delovanja visokošolskega zavoda ter standardov kakovosti na področju kadrov, študentov in materialnih razmer, določenih za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda iz 6. člena teh meril.
6. člen
(podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda)
(1)
Presojata se napredek in razvoj od zadnje akreditacije na vseh področjih presoje, še posebej pa notranji sistem kakovosti visokošolskega zavoda. Podlaga za presojo je samoevalvacijsko poročilo, ki mora vsebovati evalvacijo celotne dejavnosti ter evalvacijo izvajanja in spreminjanja študijskih programov zaradi zagotavljanja kakovostnega pedagoškega, znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela na področjih in disciplinah študijskih programov.
(2)
Pri podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda se presoja izpolnjevanje zakonskih pogojev in meril po naslednjih standardih kakovosti:
A. Področje presoje delovanja visokošolskega zavoda
Visokošolski zavod uspešno uresničuje poslanstvo v visokošolskem prostoru. Z doseganjem organizacijskih in izvedbenih ciljev zagotavlja kakovostno visokošolsko dejavnost in njen razvoj.
Če gre za prvo podaljšanje akreditacije, je iz poslanstva, vizije in strategije visokošolskega zavoda razvidno, da nadaljuje obveze ustanovitelja.
a)
usklajenost strateškega načrtovanja s poslanstvom ter nacionalnimi in evropskimi usmeritvami;
b)
izvedljivost in celovitost strateškega načrtovanja;
c)
ustreznost načina preverjanja uresničevanja strateškega načrtovanja;
č)
uresničevanje strategije spodbujanja rabe slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika v skladu s 15. členom ZViS-1.
Notranja organiziranost visokošolskega zavoda zagotavlja sodelovanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev in nepedagoških delavcev, študentov in drugih deležnikov pri upravljanju in razvijanju dejavnosti visokošolskega zavoda. Visokošolski zavod zagotavlja enako obravnavo vseh oseb ne glede na spol in ustvarja okolje, v katerem se spoštuje in varuje dostojanstvo vseh oseb, ki so vključene v dejavnosti na visokošolskem zavodu.
Visokošolski zavod za notranje deležnike (študente, visokošolske učitelje, raziskovalce, druge zaposlene in sodelujoče ter udeležence krajših izobraževanj in usposabljanj) zagotavlja podporo in storitve, ki zagotavljajo uresničevanje njihovih temeljnih pravic in obveznosti.
a)
predstavništvo deležnikov v organih visokošolskega zavoda ter uresničevanje njihovih pravic in obveznosti,
b)
mehanizmi za prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije v skladu s 14. členom ZViS-1.
Visokošolski zavod izkazuje kakovostno znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško dejavnost in z njo povezane pomembne dosežke na področjih in disciplinah, na katerih jo izvaja. Visokošolski zavod razvija študijska področja, na katerih izvaja študijske programe.
Presojajo se kakovost, razvoj in napredek znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti.
Praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju, če je del izobraževalne dejavnosti, je dobro organizirano in se tako tudi izvaja. Zagotovljeni so viri za njegovo izvedbo.
a)
sistemska ureditev praktičnega izobraževanja študentov in njegovega izvajanja,
b)
zadovoljstvo udeležencev praktičnega izobraževanja in sistem preverjanja doseganja njihovih učnih izidov in kompetenc.
Visokošolski zavod spremlja potrebe po znanju in zaposlitvene potrebe v okolju. Zagotavlja informacije o zaposlitvenih možnostih na področjih, ki so primerna kompetencam oziroma učnim izidom diplomantov.
a)
sodelovanje visokošolskega zavoda z okoljem ali delodajalci in s svojimi diplomanti, redno spremljanje potreb po znanju in profilih diplomantov;
b)
razvitost kariernih centrov, klubov diplomantov ali drugih organiziranih oblik ter sistem spremljanja zaposlenosti in zaposljivosti diplomantov.
Notranji sistem kakovosti omogoča sklenitev kroga kakovosti na vseh področjih delovanja visokošolskega zavoda.
a)
poznavanje pomena in vloge notranjega sistema kakovosti;
b)
samoevalvacijsko poročilo za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje, ukrepi na podlagi samoevalvacije v obdobju od zadnje akreditacije ter načrt izboljšav za prihodnje samoevalvacijsko obdobje;
c)
kako notranji sistem kakovosti omogoča in spodbuja razvijanje, povezovanje in posodabljanje izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti ter vpliv te dejavnosti na okolje;
č)
zagotavljanje akademske integritete ter mehanizmi za preprečevanje in obravnavo kršitev (kot so plagiatorstvo, etika raziskovanja, neetična raba generativne umetne inteligence ipd.).
7. standard
(presoja se pri visokošolskem zavodu, ki izvaja krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila)
Visokošolski zavod ima vzpostavljen kakovosten, pregleden in učinkovit sistem kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila, ki je vključen v samoevalvacijo izobraževalne dejavnosti visokošolskega zavoda in zajema: prepoznavanje potreb trga dela, družbe oziroma posameznikov ter načrtovanje, oblikovanje (sestavo in vsebino), izvedbo, spremljanje, posodabljanje in morebitno ukinjanje krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila.
Presoja se, ali sistem kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila zagotavlja:
a)
sistematično prepoznavanje potreb trga dela, družbe oziroma posameznikov in izkazano povezavo prepoznanih potreb z načrtovanimi kompetencami in učnimi izidi;
b)
jasno strukturirani ter dokumentirani zasnovo in izvedbo krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila, ki vključujeta prilagodljive in didaktično utemeljene oblike poučevanja in učenja;
c)
pregledno merjenje doseganja učnih izidov in kompetenc, pri čemer so zagotovljeni objektivnost, sledljivost in ustrezno dokumentiranje rezultatov;
č)
točne, ažurne in javno dostopne informacije o krajših izobraževanjih in usposabljanjih za pridobitev mikrodokazila na ravni visokošolskega zavoda in posameznih krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila;
d)
jasne, učinkovite in ustrezno prilagojene notranje mehanizme sistema kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila, ki vključuje tudi spremljanje učinkov krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila, kar se izkazuje z dokazili o notranjih presojah, analizah, ukrepih in izboljšavah.
8. standard
(presoja se pri univerzi, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšanja za polno obdobje)
Univerza ima vzpostavljen primeren notranji sistem kakovosti oblikovanja, sprejemanja, posodabljanja in prenehanja veljavnosti študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih sprejema sama.
a)
upoštevanje določb ZViS-1, teh meril ter Standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area; v nadaljevanju: ESG) pri oblikovanju, sprejemanju in presojanju kakovosti študijskih programov z javno veljavnostjo, pri oblikovanju in presojanju kakovosti mednarodnih skupnih študijskih programov pa tudi Evropskega pristopa za zagotavljanje kakovosti skupnih študijskih programov;
b)
postopek oblikovanja in sprejemanja študijskega programa z javno veljavnostjo, ki mora biti jasen in vnaprej določen;
c)
mehanizmi za redno notranjo samoevalvacijo in posodabljanje študijskih programov z javno veljavnostjo v skladu s 6. standardom 6. člena teh meril.
Visokošolski zavod deležnike in javnost pravočasno obvešča o študijskih programih in svoji dejavnosti.
Presojajo se dostopnost, vsebina, zanesljivost, razumljivost in natančnost informacij o dejavnosti visokošolskega zavoda, še posebej pa informacije o študijskih programih, njihovem izvajanju in znanstveni, strokovni, raziskovalni oziroma umetniški dejavnosti s področij in disciplin teh programov.
B. Področje presoje kadrov
Zagotovljeni so visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci za kakovostno opravljanje pedagoškega, raziskovalnega in drugega dela.
a)
zagotavljanje pedagoškega in strokovnega razvoja visokošolskih učiteljev in sodelavcev v zadnjih petih letih;
b)
znanstveni, strokovni, raziskovalni oziroma umetniški dosežki visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev;
c)
merila visokošolskega zavoda za izvolitve v nazive in področja izvolitev v nazive;
č)
vrsta zaposlitve visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, stabilnost kadrovske strukture in urejenost delovnih razmerij.
Zagotovljeni so strokovno-tehnični in upravno-administrativni delavci (v nadaljevanju: nepedagoški delavci) za učinkovito pomoč in svetovanje.
a)
vrste in ustreznost pomoči ter svetovanja študentom in drugim deležnikom;
b)
število, delovno področje in izobrazbena struktura nepedagoških delavcev;
c)
izobraževanje in usposabljanje nepedagoških delavcev.
C. Področje presoje študentov
Visokošolski zavod študentom zagotavlja ustrezno pomoč in svetovanje.
a)
upoštevanje raznolikosti in potreb študentov pri vzpostavljanju in določanju vsebine svetovanja oziroma pomoči zanje,
b)
pravočasno in učinkovito obveščanje študentov,
c)
spremljanje zadovoljstva študentov s storitvami.
Študenti imajo zagotovljene ustrezne razmere za kakovosten študij, znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo ter za obštudijsko dejavnost.
a)
izvajanje študija in razmere zanj glede na potrebe in pričakovanja študentov;
b)
omogočanje ustreznega strokovnega, umetniškega in raziskovalnega dela študentov;
c)
razmere za obštudijsko dejavnost.
Visokošolski zavod varuje pravice študentov.
a)
delovanje organov visokošolskega zavoda na tem področju,
b)
mehanizmi za prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije ranljivih skupin študentov ter diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin in prepričanj študentov,
c)
sodelovanje predstavnikov študentov v organih visokošolskega zavoda z drugimi študenti.
Študenti sodelujejo pri vrednotenju ter posodabljanju vsebin in izvajanja dejavnosti visokošolskega zavoda.
a)
sodelovanje študentov pri oblikovanju poslanstva in strateških usmeritev, pri samoevalvaciji visokošolskega zavoda in študijskih programov ter pri njihovem spreminjanju;
b)
načini zagotovitve sodelovanja pri samoevalvaciji in posodabljanju dejavnosti.
Č) Področje presoje materialnih razmer
Visokošolski zavod zagotavlja primerne prostore in opremo za izvajanje svoje dejavnosti.
Presojanje prostorov in opreme se opravi ob upoštevanju potreb za pedagoško, znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško dejavnost, načina in oblike izvajanja študijskih programov (hibridni študij, študij na daljavo idr.) in števila vpisanih študentov.
Zagotovljene so prilagoditve študentom s posebnimi potrebami in posebnimi statusi glede na 115. člen ZViS-1.
a)
prilagoditve prostorov in opreme,
b)
komunikacijska in informacijska dostopnost,
c)
prilagoditve študijskih gradiv in izvajanja študija.
Zagotovljeni so ustrezni in stabilni finančni viri za izvajanje in nadaljnji razvoj visokošolske dejavnosti.
Presojata se aktualen finančni načrt visokošolskega zavoda in uspešnost pri uresničevanju finančnih načrtov v zadnjih štirih letih.
Visokošolska knjižnica ima ustrezno študijsko, strokovno in znanstveno literaturo ter zagotavlja kakovostne knjižnične storitve.
a)
ustreznost študijske, strokovne in znanstvene literature;
b)
založenost knjižnice, dostopnost gradiva, informacijska bibliografska podpora in dostop do baz podatkov;
c)
strokovna pomoč zaposlenih v knjižnici;
č)
razvoj knjižnične dejavnosti.
D. Na področju presoje zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, spreminjanja, posodabljanja in izvajanja študijskih programov se uporabljajo standardi kakovosti za zunanjo evalvacijo študijskega programa, določeni v 11. členu teh meril.
II.2 AKREDITACIJA IN EVALVACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
7. člen
(akreditacija študijskega programa)
Pri akreditaciji študijskega programa se presoja izpolnjevanje zakonskih pogojev in meril po naslednjih standardih kakovosti:
A. Področje presoje sestave in vsebine študijskega programa
Študijski program po sestavi in vsebini študentom ponuja celovito znanje ter jim omogoča doseči postavljene cilje in načrtovane kompetence oziroma učne izide.