Nalaganje dokumenta...
Zakon o preskrbi s krvjo (ZPKrv)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 52-2449/2000, stran 6942 DATUM OBJAVE: 13.6.2000
VELJAVNOST: od 28.6.2000 do 23.10.2006 / UPORABA: od 28.6.2000 do 23.10.2006
RS 52-2449/2000
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 24.10.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
2449. Zakon o preskrbi s krvjo (ZPKrv)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o preskrbi s krvjo (ZPKrv)
o razglasitvi zakona o preskrbi s krvjo (ZPKrv)
Razglašam zakon o preskrbi s krvjo (ZPKrv), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2000.
001-22-93/00
Ljubljana, dne 7. junija 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O PRESKRBI S KRVJO (ZPKRV)
PRVO POGLAVJE
Splošne določbe
1. člen
(namen zakona)
Ta zakon ureja zbiranje človeške krvi in krvnih sestavin, preskrbo prebivalstva s krvjo, krvnimi pripravki in zdravili iz krvi ter promet z njimi.
Dejavnosti iz prejšnjega odstavka se opravljajo v skladu z načeli nacionalne samozadostnosti in varne transfuzije krvi.
Področje zdravil, izdelanih iz krvi, ureja zakon, ki določa zdravila in medicinske pripomočke.
2. člen
(preskrba s krvjo)
Preskrba s krvjo obsega po tem zakonu dejavnosti načrtovanja, izvajanja in zagotavljanja stalne, enakomerne in zadostne oskrbe s krvjo, krvnimi pripravki in zdravili iz krvi ter zagotavljanje zadostnega števila krvodajalcev na ravni države.
3. člen
(opredelitev pojmov)
Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
-
avtotransfuzija je odvzem in uporaba odvzete krvi za zdravljenje samega krvodajalca;
-
citofereza je postopek odvzema določenih celic iz krvi;
-
dobra klinična praksa je s področja transfuzijske medicine optimalna poraba krvi in krvnih pripravkov v klinični praksi;
-
enota krvi je odmerek krvi, ki se ob posameznem odvzemu odvzame krvodajalcu;
-
frakcioniranje krvne plazme je postopek izločanja posameznih beljakovinskih sestavin plazme, ki se uporabljajo kot zdravila iz krvi;
-
hemovigilanca zajema postopke nadzora, ki potekajo od odvzema krvi ali njenih sestavin, predelave krvi in njenega dajanja bolnikom. Cilj hemovigilance je kar najbolj varna, racionalna in učinkovita uporaba krvi ter pripravkov in zbiranje podatkov o nepričakovanih ali neželjenih učinkih, ki se pojavijo ob njihovi uporabi oziroma preprečevanju neželjenih učinkov;
-
imunizacija krvodajalcev je postopek, s katerim se povzroči dvig določenih protiteles v krvi dajalca plazme;
-
komponenta je zdravilna sestavina krvi (rdeča krvna telesca, bela krvna telesca, krvne ploščice, plazma), pripravljena s fizikalnimi metodami v transfuzijskih ustanovah (centrifugiranje, filtriranje, zmrzovanje itp.);
-
kri je tekoče živo tkivo, odvzeto posameznemu krvodajalcu;
-
krvni pripravek je zdravilna sestavina krvi, ki zajema vse krvne komponente in zdravila iz krvi;
-
krvodajalec je zdrava oseba, s primerno zdravstveno preteklostjo, ki se presoja po strokovno medicinskih kriterijih, ki za namene zdravljenja prostovoljno da kri ali plazmo;
-
krvodajalstvo je človekoljubna dejavnost, ki se izvaja v skladu z načeli prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti ter zajema vse aktivnosti motiviranja, obveščanja, organiziranja, izobraževanja, pridobivanja in klicanja krvodajalcev za namene nacionalne oskrbe s krvjo;
-
plazmafereza je postopek odvzema krvne plazme krvodajalcu;
-
polna kri je odvzeta kri, pripravljena za transfuzijo ali nadaljnjo predelavo;
-
preventiva na področju transfuzijske medicine zajema izobraževanje, anketiranje, zdravniške preglede in laboratorijsko testiranje krvodajalcev ter druge ukrepe za zagotavljanje varne transfuzije;
-
register krvodajalcev je zbirka osebnih in zdravstvenih podatkov, pomembnih za varno oskrbo s krvjo;
-
samozadostnost je načelo preskrbe s krvjo, krvnimi pripravki in zdravili iz krvi na način, da se na določenem področju regije ali države z lastnimi viri zadosti vsem potrebam po krvi, krvnih pripravkih in zdravilih iz krvi;
-
transfuzija je prenos dajalčeve krvi ali pripravkov prejemniku;
-
transfuzijska medicina je stroka, ki se ukvarja z vsemi področji, ki zadevajo krvodajalstvo, zbiranje, testiranje in predelavo krvi, transfuzijo krvi in krvnih pripravkov, kot tudi z zdravljenjem s krvjo, krvnimi pripravki in zdravili iz krvi;
-
zdravilo iz krvi je vsako zdravilo, izdelano iz človeške krvi ali plazme.
DRUGO POGLAVJE
Krvodajalstvo, zbiranje in odvzem krvi
4. člen
(zbiranje krvi)
Zbiranje krvi obsega izbiro krvodajalcev, določanje količine odvzete krvi in oblike odvzema krvi, laboratorijsko preizkušanje in predelavo odvzete krvi, nadzor, konzerviranje in hranjenje krvi.
5. člen
(potrebe po krvi)
Z zbiranjem krvi se na območju Republike Slovenije zagotavlja samozadostnost oskrbe s krvjo, krvnimi pripravki in zdravili iz krvi. Zbiranje krvi se izvaja v skladu z znanimi in predvidljivimi ter nenadno povečanimi potrebami po krvi.
Predvidljive potrebe po krvi se določijo z letnim načrtom potreb po krvi, ki ga sprejme Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, nenadno povečane potrebe po krvi pa se pokrivajo z izrednimi krvodajalskimi akcijami in drugimi ukrepi.
6. člen
(plan krvodajalskih akcij)
Plan krvodajalskih akcij za vsako leto pripravita Rdeči križ Slovenije in Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino na podlagi predvidenih odvzemov, ki jih določi Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino skupaj z oddelki za transfuzijo krvi, organiziranimi pri bolnišnicah (v nadaljnjem besedilu: oddelki za transfuzijo krvi).
Za zagotavljanje enakomerne in varne preskrbe s krvjo organizacije za transfuzijsko medicino sodelujejo v enotnem sistemu.
Uvaža se samo tiste količine krvi, krvnih pripravkov in zdravil iz krvi, ki se ne morejo zagotoviti z izvajanjem načela samozadostnosti.
7. člen
(transfuzijske organizacije)
Zbiranje krvi opravljajo transfuzijske organizacije. Transfuzijske organizacije so Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino in oddelki za transfuzijo krvi, organizirani pri bolnišnicah, ki jih za zbiranje krvi pooblasti minister, pristojen za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
Testiranje in predelavo krvi opravljajo pooblaščene transfuzijske organizacije. Pooblasti jih minister.
Minister določi pogoje glede prostorov, kadrov, opreme ter druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati transfuzijske organizacije iz prvega in drugega odstavka tega člena ter postopek njihove verifikacije.
8. člen
(Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino)
Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino ustanovi Vlada Republike Slovenije za opravljanje vseh nalog s področja transfuzijske medicine.
9. člen
(naloge Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino)
Poleg nalog iz prejšnjega člena Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino opravlja še naslednje naloge:
-
vzgojo in izobraževanje kadrov;
-
raziskovalno dejavnost;
-
promet z zdravili iz krvi.
10. člen
(območja zbiranja krvi)
Območja zbiranja krvi z mrežo transfuzijskih organizacij določi minister na podlagi strokovno medicinskih, ekonomskih in drugih kriterijev.
11. člen
(organizatorji krvodajalskih akcij)
Glavni organizator krvodajalskih akcij je Rdeči križ Slovenije.
Krvodajalske akcije lahko izvajajo tudi drugi organizatorji krvodajalskih akcij, ki so v preteklem letu zbrali najmanj 500 krvodajalcev in pridobijo dovoljenje ministra.
Minister predpiše prostorske, tehnične in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizatorji krvodajalskih akcij.
12. člen
(krvodajalci)
Krvodajalci so lahko osebe, za katere je zdravnik v skladu s kriteriji medicinske stroke ugotovil, da so primerne za odvzem krvi.
Zdravnik ne sme dovoliti odvzema krvi, če za osebo, ki želi dati kri, po kriterijih medicinske stroke ugotovi, da jo je potrebno zavrniti oziroma izključiti iz krvodajalstva.
Prepovedano je odvzeti kri mladoletni osebi brez privolitve staršev ali skrbnika.
Prepovedano je odvzeti kri polnoletni osebi, ki ji je bila s sklepom sodišča v celoti odvzeta poslovna sposobnost, brez privolitve skrbnika.
Podrobnejše strokovno medicinske pogoje za odvzem krvi določi minister.
13. člen
(anonimnost)
Med prejemnikom krvi in krvodajalcem velja načelo anonimnosti.
Izjeme od načela iz prejšnjega odstavka so dopustne le v primerih, ki so določeni s kriteriji medicinske stroke.