4853. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih
Na podlagi prvega in drugega odstavka 42. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99 in 110/02-ZGO-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih
Ta pravilnik določa varnostne ukrepe in tehnične normative za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi pri izvajanju razstreljevalnih del v rudarskih podjetjih z jamskim in površinskim pridobivanjem ter v podjetjih za izvajanje storitev na področju razstreljevalnih del (v nadaljnjem besedilu: drugo podjetje) v rudarstvu in drugih dejavnostih.
Če ni s tem pravilnikom posebej določeno, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo eksplozive.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
jamska skladišča eksplozivnih sredstev: so skladišča, zgrajena za shranjevanje in manipulacijo z eksplozivnimi sredstvi na primernem mestu v jami, kjer poteka raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin in druga rudarska dela. Poleg jamskih skladišč, ki so stalne narave, se lahko uporabljajo tudi pomožna skladišča in priročne shrambe eksplozivnih sredstev;
2.
podzemska skladišča eksplozivnih sredstev: so skladišča, zgrajena za shranjevanje in manipulacijo z eksplozivnimi sredstvi pod zemeljsko površino v skladu s tem pravilnikom;
3.
razstreljevalna dela: so vsa dela, pri katerih se z eksplozivnimi sredstvi rušijo mineralne surovine in kamenine za pridobivanje le-teh, ter izvajajo druga rušilna ali obdelovalna dela v rudarstvu in drugih dejavnostih;
4.
skladišča eksplozivnih sredstev na površini: so skladišča, zgrajena za shranjevanje in manipulacijo z eksplozivnimi sredstvi na površini v skladu s tem pravilnikom in zakonom, ki ureja graditev objektov;
5.
tehnični vodja: je oseba, ki jo določi izvajalec rudarskih del in preko katere izvaja tehnično vodenje del in zagotavlja varnost in zdravje pri delu. V primeru ne rudarskih izvajalcev del se šteje za tehničnega vodjo oseba, ki so ji poverjene smiselno enake naloge kot tehničnim vodjem rudarskih del pri rudarskih izvajalcih del;
6.
stanje tehnike opredeljeno s standardom: pomeni standard, ki se nanaša na določeno napravo ali pripravo ali njeno tehnično izvedbo oziroma postopek za katerega je bil izpeljan postopek odobritve in objave po nacionalni, regionalni ali mednarodni standardizaciji. Praviloma se uporabljajo slovenski standardi (SIST). Kolikor stanje tehnike ni opredeljeno s slovenskim standardom, se po tem pravilniku uporabljajo evropski standardi, standardi ISO, standardi DIN in drugi, po omenjenem vrstnem redu;
7.
ANFO eksplozivna mešanica: je zmes amonijevega nitrata in mineralnega olja, ki se uporablja za razstreljevanje. Lahko se meša z emulzijsko mešanico. Dobljena mešanica se imenuje ojačani ANFO. Ojačani ANFO se lahko vsipa ali črpa v minsko vrtino;
8.
busterji: so eksplozivni predmeti, napolnjeni z brizantnim razstrelivom (na primer pentolitom), ki so namenjeni za ojačanje inicialnega impulza detonatorjev vseh vrst ali detonacijske vrvice. Uporabljajo se pri iniciranju razstreliv, ki niso občutljiva na detonator jakosti številka 8 ali na običajno detonacijsko vrvico. Kot buster se izjemoma in v skladu z navodili proizvajalca razstreliva lahko uporablja tudi patrona drugega na detonator aIi detonacijsko vrvico občutljivega močnejšega razstreliva;
9.
časovni električni detonatorji: so električni detonatorji, ki zaradi vgrajenega zakasnilnega vložka detonirajo z določeno zakasnitvijo po tem, ko električni tok prižge vžigalno glavico;
10.
časovni neelektrični detonatorji: so neelektrični detonatorji z vgrajenim zakasnilnim vložkom, ki se aktivirajo z zakasnitvijo, odvisno od vrste zakasnilnega vložka;
11.
deflagracija: je eksplozivna reakcija ali gorenje, ki se giblje skozi eksplozivno snov s hitrostjo, ki je manjša od hitrosti zraka v razstrelivu;
12.
detonacija: je eksplozivna reakcija, ki se giblje skozi eksplozivno snov s hitrostjo, ki je višja od hitrosti zvoka v razstrelivu;
13.
detonacijska vrvica: je gibka vrvica, ki je sestavljena iz jedra zelo brizantnega razstreliva pentrita, ki je ovito s prejo in je po površini prevlečena z vodonepropustno plastično oblogo. Polnitev detonacijske vrvice, ki se uporablja kot iniciator razstreliva, mora biti najmanj 12 g/m. Uporabljajo se tudi detonacijske vrvice z manjšo polnitvijo do 4 g/m (za povezovanje minskega polja na površini) in večjo do 100 g/m (za posebne namene kot je gladko odstreljevanje);
14.
detonator (rudarska kapica): je aluminijast ali bakren kovinski tulec, napolnjen z določeno majhno količino inicialnega in brizantnega razstreliva, in je namenjen za iniciranje razstreliva s pomočjo vžigalne vrvice;
15.
električni detonator: je detonator, ki je že opremljen z električnim vžigalnikom. Aktivira ga z električnim tokom predpisane jakosti, odvisne od tipa električne vžigalne glavice. Potreben električni tok da električni vžigalni strojček;
16.
električni vžigalniki: so pirotehnični izdelki, v katerih električni tok, ko steče skozi uporovno žico, prižge lahko vnetljivo zmes vžigalne glavice. Plamen lahko vžge inicialno razstrelivo ali črni smodnik, ne pa drugega razstreliva;
17.
elektronski detonator: ima s pomočjo programa nastavljiv interval med 1 ms in 100 ms. Aktivira se z dekodirnim tokom, ki ga da poseben računalniški vžigalni strojček;
18.
emulzijske eksplozivne mešanice: so vodoodporne eksplozivne mešanice, ki so namenjene za razstreljevalna dela v rudarstvu, gradbeništvu in drugih gospodarskih dejavnostih. Za detonacijo emulzijskih eksplozivnih mešanic, za razliko od ostalih razstreliv, niso potrebni visoko eksplozivni senzibilizatorji;
19.
gospodarska eksploziva (v nadaljnjem besedilu: eksploziva) so trdne ali tekoče brizantne eksplozivne snovi, ki so namenjene za razstreljevalna dela v rudarstvu, gradbeništvu in drugih gospodarskih dejavnostih;
20.
inicialna razstreliva: so občutljive eksplozivne snovi, ki detonirajo že ob stiku s plamenom;
21.
iniciator detonacije: je detonator ali detonacijska vrvica, ki sproži začetek detonacije v razstrelivu;
22.
iniciranje: je dejanje, ki povzroči, da eksplozivna snov detonira ali deflagrira;
23.
konektorji: so predmeti iz plastične mase, v katerih so vgrajeni neelektrični detonatorji manjše jakosti. Namenjeni so samo za povezovanje neelektričnih detonatorjev v mrežo;
24.
metanski električni detonatorji: so trenutni ali milisekundni električni detonatorji, ki so posebej izdelani in preskušeni za uporabo v jamah z metanom ali nevarnim premogovim prahom;
25.
metansko razstrelivo: je tisto razstrelivo, ki poleg splošnih zahtev izpolnjuje še dodatne zahteve glede metanske varnosti. Vsako metansko razstrelivo je definirano z metodo, po kateri je bilo preizkušeno, in s pogoji, pod katerimi se lahko uporablja;
26.
milisekundni električni detonatorji: so časovni električni detonatorji, pri katerih znaša zakasnilni interval od 20 do 100 milisekund;
27.
naboj (mina): je eksplozivna polnitev, opremljena z inicialnim sredstvom;
28.
neelektrični detonatorji: so detonatorji, ki za delovanje ne potrebujejo električnega toka, niti vžigalne vrvice. Namesto tega imajo vgrajeno posebno vžigalno cevko;
29.
netilke: so kovinske ali plastične posodice, ki vsebujejo majhno količino inicialnega razstreliva, ki se vžge pri udarcu. Pri razstreljevanju se uporabljajo samo v posebnih vžigalnih strojčkih za neelektrične detonatorje;
30.
normalno občutljivi, neobčutljivi in visoko neobčutljivi električni detonatorji: so električni detonatorji, ki se razlikujejo po tem, kakšna je najmanjša jakost električnega toka, potrebna za njihovo aktiviranje, ta pa je odvisna od tipa vžigalne glavice, vgrajene v detonator;
31.
patrona razstreliva: je zaprta obloga, cev ali vrečka okroglega preseka, ki vsebuje razstrelivo;
32.
počasi goreča vžigalna vrvica (v nadalnjem besedilu: vžigalna vrvica): je gibka vrvica, ki je sestavljena iz jedra posebnega črnega smodnika, ki je ovit s prejo, in na površini prevlečena z vodoodporno prevleko. Hitrost gorenja vžigalne vrvice je v mejah od 110 do 140 s/m;
33.
polsekundni električni detonatorji: so časovni električni detonatorji, pri katerih zakasnilni interval znaša 500 ms;
34.
pripomočki za razstreljevanje: so neeksplozivne naprave in predmeti, ki se uporabljajo pri razstreljevanju (klešče za stiskanje detonatorjev in zakasnilnikov, električni vžigalni strojčki, strelski električni instrumenti, šilo, nož, polnilna palica, tokovodnik in strelski kabli);
35.
prižigala za vžigalno vrvico: so pirotehnični izdelki, ki so namenjeni za varno in zanesljivo prižiganje vžigalne vrvice;
36.
eksplozivna sredstva: so vse eksplozivne snovi in predmeti napolnjeni s temi snovmi, ki se uporabljajo pri razstreljevanju (gospodarska razstreliva, rudarski črni smodnik, vžigalna sredstva);
37.
razstreljevanje: je vžig razstreliva z namenom rušenja kamnine ali drugega materiala;
38.
rudarski črni smodnik: je deflagrantno razstrelivo, sestavljeno iz žvepla, oglja in kalijevega nitrata;
39.
trenutni električni detonator: je električni detonator, ki detonira takoj za tem, ko električni tok vžge vžigalno glavico;
40.
trenutni neelektrični detonatorji: so neelektrični detonatorji, ki nimajo vgrajenega zakasnilnega vložka. Aktivirajo se takoj, ko udarni val doseže ustje tulca detonatorja;
41.
vžigalna cevka: je tanka plastična cevka, po kateri se prenaša udarni val od posebnega vžigalnega strojčka ali kakšnega drugega vira detonacije do neelektričnega detonatorja;
42.
vžigalna sredstva: so predmeti, ki vsebujejo eksplozivne snovi, in so namenjeni za varno in zanesljivo vžiganje eksplozivnih polnitev med razstreljevanjem. Glede na vrsto eksplozivne snovi, ki jo vsebujejo, se delijo vžigala na:
43.
vžigalna sredstva, ki ne vsebujejo inicialnih razstreliv (vžigalna vrvica, detonacijska vrvica in busterji – ojačevalniki detonacije);
44.
vžigalna sredstva, ki vsebujejo inicialna razstreliva (vse vrste detonatorjev, netilke, zakasnilniki in konektorji);
45.
zakasnilniki (retarderji): so kovinske cevke, napolnjene z inicialnim razstrelivom in zakasnilnim vložkom. Namenjeni so samo za vgrajevanje v mrežo detonacijske vrvice, da se dosežejo zahtevane zakasnitve detonacije med posameznimi eksplozivnimi polnitvami;
46.
zakasnilni interval: je nazivna vrednost zakasnitve v milisekundah med dvema sosednjima številkama električnih ali neelektričnih detonatorjev.
2. Osebe za delo z eksplozivnimi sredstvi
(1)
Prevzemanje pošiljke, prevažanje v skladišče, spravljanje in izdajanje eksplozivnih sredstev iz skladišč in prevzemanje neporabljenih eksplozivnih sredstev, smejo opravljati samo strokovno usposobljene osebe, ki jih za to posebej določi odgovorni tehnični vodja jame ali površinskega kopa oziroma tehnični vodja rudarskega ali drugega izvajalca del (v nadaljnjem besedilu: tehnični vodja).
(2)
Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena so odgovorne tudi za pravilno in točno evidentiranje o sprejetih in izdanih oziroma porabljenih eksplozivnih sredstvih.
(3)
Za pomožno osebje pri prevzemanju, prevažanju, spravljanju, izdajanju in uporabi eksplozivnih sredstev sme tehnični vodja določiti samo zanesljive osebe, ki morajo biti poučene za opravljanje njihovih nalog in so seznanjene z nevarnostmi pri njihovem delu.
(4)
Pomožno osebje sme opravljati ta dela le pod nadzorom strokovno usposobljene osebe.
(5)
Samo strelci in druge osebe, ki so pooblaščene za razstreljevanje, smejo pripravljati udarne patrone z iniciatorji detonacije, spajati udarne patrone s tokovodniki za električno vžiganje nabojev in z električnim vžigalnim strojčkom. Na večjih deloviščih se lahko pooblasti za pripravljalna dela, za polnjenje vrtin in za spajanje udarne patrone s tokovodniki tudi osebe, kvalificirane delavce, ki morajo biti seznanjene z varnostnimi ukrepi pri ravnanju z eksplozivnimi sredstvi.
(1)
Razstreljevalna dela smejo opravljati osebe, ki jih za to določi tehnični vodja.
(2)
Strelci so lahko osebe, ki imajo najmanj kvalifikacijo kopača ali enakovredno kvalifikacijo in tri leta prakse pri delu z enakimi ali večjimi nevarnostmi, kot je delo kopača.
(3)
Strelci morajo imeti opravljen strokovni izpit skladno s splošnim aktom izvajalca rudarskih del, ki določa kriterije po katerih se ocenjuje usposobljenost za izvajanje razstreljevalnih del. Izpit se opravlja pred interno strokovno komisijo, katere član je rudarski inšpektor.
(4)
Strelci morajo biti vsako leto vsaj enkrat zdravniško pregledani. Osebe, ki opravljajo razstreljevalna dela, morajo enkrat letno opraviti preizkus znanja iz varnosti in zdravja pri delu.
(5)
Razstreljevalna dela smejo opravljati tudi rudarski inženirji in tehniki, ki so si po učnem programu pridobili teoretično znanje o ravnanju z eksplozivnimi sredstvi in o razstreljevanju in imajo opravljen strokovni izpit iz rudarstva.
(6)
Za usposobljenost strelcev, ki opravljajo minerska dela za tujega investitorja se uporabljajo predpisi, ki določajo pogoje za izpolnjevanje zahtev glede strokovne usposobljenosti za delo z eksplozivi, v pristojnosti ministrstva pristojnega za eksplozive.
Organizacije ter osebe, ki hranijo in uporabljajo eksplozivna sredstva, morajo voditi evidence, predpisane s tem pravilnikom in z drugimi predpisi.
4. Delo po akordu ali normi
Strelci ne smejo opravljati svojega dela po normi.
(1)
Za razstreljevanje se smejo uporabljati samo tista eksplozivna sredstva, za katera je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve dovoljenje za promet na območju Republike Slovenije.
(2)
Druga eksplozivna sredstva se lahko uporabljajo le po predhodni odobritvi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v omejenem obsegu in v poskusne namene, ki so potrebni pred vložitvijo vloge za pridobitev dovoljenja za promet.
(3)
Za promet, proizvodnjo, uvoz, tranzit, določanje splošnih pogojev in ugotavljanje skladnosti eksplozivnih sredstev, se uporabljajo določbe predpisov, ki to področje urejajo in so v pristojnosti ministrstva pristojnega za eksplozive.
b) Eksplozivna sredstva, ki jih je dovoljeno uporabljati
Vrsto eksplozivnih sredstev, ki se smejo uporabljati za delo pri rudarskem ali drugem izvajalcu del, določi tehnični vodja izvajalca del v soglasju s Službo za varnost in zdravje pri delu, o čemer obvesti Inšpekcijo za rudarstvo.
c) Najdena eksplozivna sredstva
(1)
Če so v izkopanini najdena neaktivirana eksplozivna sredstva, je treba navzoče opozoriti o nevarnosti in takoj obvestiti odgovorno osebo, ki mora po navodilih izvajalca del poskrbeti, da se najdena sredstva varno odstranijo.
(2)
Če so eksplozivna sredstva najdena v okolišu rudarskega izvajalca del, je o tem treba obvestiti odgovorne osebe izvajalca del.
(3)
Najdenih eksplozivnih sredstev se ne sme uporabiti in jih je treba prenesti v skladišče eksplozivnih sredstev ter jih spraviti ločeno od drugih eksplozivnih sredstev.
(4)
Izvajalec del izvede preiskavo o najdenih eksplozivnih sredstvih in o rezultatih preiskave obvesti Inšpekcijo za rudarstvo in Ministrstvo za notranje zadeve.
d) Ravnanje z eksplozivnimi sredstvi
(1)
Z eksplozivnimi sredstvi je treba ravnati previdno, ker so občutljiva na udar, trenje in povišano temperaturo.
(2)
V krogu 25 metrov od eksplozivnih sredstev je prepovedano kajenje in uporaba odprtega plamena.
(3)
Delo z eksplozivnimi sredstvi je dovoljeno le pri dnevni svetlobi ali pri varnostni razsvetljavi.
(4)
Pri delu z eksplozivnimi sredstvi se lahko uporabljajo le pripomočki iz ne iskrečega materiala. To ne velja za klešče, nož, izvijač za odpiranje zabojev in orodje za snemanje izolacije.
e) Uporaba eksplozivnih sredstev
(1)
Eksplozivna sredstva se uporabljajo po navodilih proizvajalca.
(2)
Že na zunaj spremenjenih in poškodovanih eksplozivnih sredstev ter tistih, ki jim je potekel rok uporabe, ni dovoljeno uporabiti brez predhodnega nadzora njihovih eksplozivno-tehničnih lastnosti ali soglasje proizvajalca.
f) Navodila za delo z eksplozivnimi sredstvi
(1)
Tehnični vodja mora izdati pismena navodila za sprejemanje, prevažanje, spravljanje, hranjenje, izdajanje, uporabo in uničevanje eksplozivnih sredstev vsem pooblaščenim osebam, ki uporabljajo in delajo s temi sredstvi.
(2)
Vročitev navodil iz prejšnjega odstavka morajo pooblaščene osebe pismeno potrditi.
(3)
Navodila iz prvega odstavka tega člena mora tehnični vodja izdati s soglasjem Službe za varnost in zdravje pri delu.
g) Uvajanje novih eksplozivnih sredstev
Pred uvedbo novega eksplozivnega sredstva ali novega načina razstreljevanja mora tehnični vodja poučiti strelce in ostale osebe, pooblaščene za razstreljevanje, o načinu uporabe novega eksplozivnega sredstva in jim izročiti ustrezna pismena navodila.
h) Odgovornost za delo z eksplozivnimi sredstvi
(1)
Za organizacijo dela z eksplozivnimi sredstvi in organiziranje stalnega nadzora tega dela je pri rudarskem ali drugem izvajalcu del odgovoren direktor.
(2)
Za izvajanje del v skladu s tem pravilnikom je pri izvajalcu del odgovoren tehnični vodja izvajalca del ali druga za to pooblaščena oseba.
(3)
Delovno področje in dolžnosti oseb, ki so odgovorne za delo z eksplozivnimi sredstvi in razstreljevanjem, morajo biti določene v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu izvajalca del.
i) Uničevanje eksplozivnih sredstev
Uničevanje neuporabnih eksplozivnih sredstev se mora izvajati po navodilih tehničnega vodje, ki morajo biti v skladu z navodili proizvajalca eksplozivnih sredstev.
j) Skladiščenje eksplozivnih sredstev
(1)
Eksplozivna sredstva se morajo skladiščiti v objektih, ki so namenjena izključno za skladiščenje eksplozivnih sredstev.
(2)
Zaloge eksplozivnih sredstev je treba izdajati iz skladišča po tistem vrstnem redu, kot so bila izdelana.
k) Prevoz eksplozivnih sredstev
(1)
Prevoz eksplozivnih snovi izven območja rudnika ali drugega podjetja se mora izvajati v skladu s predpisi o prevozu nevarnih snovi.
(2)
Prevoz eksplozivnih sredstev v območju rudnika ali drugega podjetja se izvaja po navodilih tehničnega vodje izvajalca del.
(3)
Vžigalnih sredstev, ki vsebujejo inicialna razstreliva, ni dovoljeno prevažati skupaj z razstrelivom v istem prostoru prevaževalnega sredstva, razen v primeru in na način, kot to določa zakon, ki ureja prevoz nevarnega blaga.
(1)
Razstreliva se uporabljajo v obliki, v kateri jih dobavlja proizvajalec.
(2)
Pnevmatsko polnjenje nepatroniranih in patroniranih razstreliv je dovoljeno samo pod pogoji, ki jih predpisuje proizvajalec razstreliva v navodilih za uporabo.
(3)
Naprave za polnjenje morajo imeti certifikat o ustreznosti.
(4)
Patrone razstreliva lahko deli na manjše dele le strelec na delovišču, če je to potrebno iz varnostnih in eksplozivno-tehničnih razlogov.
(5)
Patron črnega smodnika ni dovoljeno deliti na manjše dele.
(6)
Eksplozivne mešanice ANFO, ki se lahko izdelujejo na mestu uporabe, se morajo takoj polniti v vrtine. Proizvajalec ne sme sam izdelovati patron ali skladiščiti tako pripravljenega razstreliva.
(7)
Emulzijske eksplozivne mešanice, ki se pripravljajo na mestu uporabe, se takoj polnijo v vrtine. Tako pripravljene emulzijske eksplozivne mešanice se ne smejo skladiščiti ali patronirati. Patroniranje je dovoljeno izjemoma na mestu uporabe v primerih, ko je potrebno napolniti minsko vrtino skozi kaverno v skladu s posebnim navodilom, ki ga izda tehnični vodja.
(8)
Iniciranje razstreliva je dovoljeno le na način in s takšnimi inicialnimi sredstvi, ki jih je navedel proizvajalec v navodilih za uporabo.
b) Označevanje razstreliv
Vsaka posamezna patrona razstreliva ali vreča pri nepatroniranem razstrelivu mora biti označena z imenom razstreliva v ustrezni barvi, skladno s standardom, ki opredeljuje stanje tehnike.
a) Izbira vžigalnih sredstev
Pri izbiri vžigalnih sredstev je treba, poleg navodil proizvajalca, upoštevati tudi vse druge okoliščine, ki lahko vplivajo na zanesljivost vžiganja, predviden učinek razstreljevanja in na varovanje okolice pred razmetom, potresom in zračnim udarom.
b) Iniciranje razstreliv v metanskih jamah oziroma v jamah z nevarnim premogovim prahom
V jamah z metanom in/ali nevarnim premogovim prahom je dovoljeno iniciranje razstreliva le z metanskimi električnimi detonatorji in metansko detonacijsko vrvico.
III. PREVAŽANJE EKSPLOZIVNIH SREDSTEV V RUDNIKIH
1. Prevzem eksplozivnih sredstev in prevoz v skladišče
(1)
Dostavljena eksplozivna sredstva sme prevzeti in organizirati prevoz v skladišče eksplozivnih sredstev le strokovno usposobljena oseba, ki jo za to določi tehnični vodja s službenim nalogom.
(2)
Prevzemnik je dolžan možne nepravilnosti, ki se ugotovijo pri dostavljeni pošiljki eksplozivnih sredstev in se nanašajo na naziv, embalažo oziroma kvaliteto, nemudoma sporočiti dobavitelju.
2. Prevoz eksplozivnih sredstev s površine v jamo
a) Prevoz eksplozivnih sredstev v jamo
(1)
Eksplozivna sredstva je dovoljeno prevažati v jamo samo v originalni embalaži dobavitelja in le v vozičkih, ki morajo biti posebej označeni.
(2)
V času prevoza eksplozivnih sredstev v jamo ni dovoljeno prevažati drugih materialov ali opreme.
(3)
Iniciatorjev detonacije, ki vsebuje inicialna razstreliva, ni dovoljeno prevažati skupaj z eksplozivnimi sredstvi.
(4)
Za razsvetljavo pri prevozu eksplozivnih sredstev je dovoljeno poleg stacionarne razsvetljave uporabljati certificirane akumulatorske naglavne svetilke in druga certificirana svetila.
b) Prevoz eksplozivnih sredstev po jaških
(1)
Prevoz eksplozivnih sredstev iz površine v jamo je dovoljen samo po tistih jaških, ki imajo vgrajene naprave za prevoz ljudi. Hitrost kletke pri prevozu eksplozivnih sredstev ne sme presegati 4 m/s.
(2)
Po jaških, ki nimajo vgrajenih naprav za prevoz ljudi, je prevoz eksplozivnih sredstev prepovedan. Izjeme lahko dovoli le tehnični vodja izvajalca del s soglasjem upravnega organa, pristojnega za rudarstvo, ki ga ta izda na osnovi elaborata, s katerim izvajalec del dokaže, da varnost in zdravje pri delu s tem nista zmanjšana.
(3)
O nameravanem prevozu eksplozivnih sredstev mora oseba, pooblaščena za prevoz eksplozivnih sredstev, o tem seznaniti strojnika izvoznega stroja ter signalista na odvozišču in navozišču, v primeru avtomatskega prevoza pa odgovorno osebo, ki je zadolžena za upravljanje z izvažalnim strojem.
(4)
Mehanizirano nalaganje vozičkov v kletke ni dovoljeno.
(5)
Med prevažanjem eksplozivnih sredstev po jašku je prepovedan prevoz ljudi in materiala razen osebja, ki opravlja prevoz eksplozivnih sredstev.
(6)
Osebje se sme prevažati na prazni etaži kletke.
c) Prevoz eksplozivnih sredstev po progah
(1)
Od navozišča jaška do jamskega skladišča je dovoljeno eksplozivna sredstva prevažati takrat, ko v progi na dolžini najmanj 100 m od vozička za eksplozivna sredstva miruje vsak prevoz.
(2)
Ročni prevoz eksplozivnih sredstev z vozički za eksplozivna sredstva se sme izvajati samo posamično.
(3)
Razdalja med vozički mora biti najmanj 20 m, na voziček pa je treba namestiti varnostno električno svetilko.
d) Prevoz eksplozivnih sredstev z lokomotivami
(1)
Pri prevozu eksplozivnih sredstev v jamsko skladišče z lokomotivo, sta lahko poleg oseb, določenih za prevoz, navzoča le še strojevodja jamske lokomotive in spremljevalec vlaka.
(2)
Hitrost prevažanja ne sme presegati 2 m/s.
(3)
Na prednjem delu lokomotive in na koncu vlaka morajo biti nameščeni svetleči rdeči znaki, ki opozarjajo, da se izvaja prevoz eksplozivnih sredstev.
(4)
Prevoz električnih detonatorjev z lokomotivami na vozno žico je prepovedan.
e) Prevoz eksplozivnih sredstev z jamskimi žičnicami [br] in visečimi železnicami
(1)
Pri prevozu eksplozivnih sredstev v jamsko skladišče z jamskimi žičnicami mora za prevoz zadolžena oseba o tem vnaprej obvestiti strojnika pogonskega stroja in upravljalce progovnih postaj, ki morajo pred začetkom prevoza pregledati in ugotoviti brezhibnost pogonskega stroja in transportne trase.
(2)
Med prevozom eksplozivnih sredstev smejo biti ob progi samo ljudje, ki so pri prevozu potrebni.
(3)
Pri prevozu z vlaki sme biti v enem vlaku največ 5 voznih enot z eksplozivnimi sredstvi.
(4)
Če se prevoz opravlja s posameznimi voznimi enotami, mora biti razdalja med njimi 10 m, v nagnjenih žičnicah pa 20 m.
(5)
Proga, po kateri se izvaja prevoz eksplozivnih sredstev, mora biti opremljena tako, da je možno z vsakega mesta v progi dati signal strojniku.
(6)
Med voznimi enotami za razstrelivo v vlaku ne sme biti z drugim materialom naloženih voznih enot. Na prednji in zadnji vozni enoti morajo biti nameščeni svetleči rdeči znaki. Če proga ni osvetljena, mora biti na prednjem in zadnjem delu vozne enote nameščena certificirana varnostna električna svetilka rdeče barve.
(7)
Hitrost prevažanja ne sme biti večja kot pri prevozu ljudi.
(8)
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prevoz po visečih progah.
f) Prevoz eksplozivnih sredstev po nadkopih in vpadnikih
(1)
Pred prevozom eksplozivnih sredstev morajo biti pregledane prevozne naprave, vrvi, pripenjalne naprave, transportna trasa, varnostna vrv in lovilci.
(2)
Ob vpadnikih ali nadkopih ter na dnu ali vrhu teh objektov smejo biti samo osebe, ki so nujno potrebne pri prevozu eksplozivnih sredstev.
(3)
Na vpadnikih ali nadkopih sme biti naenkrat samo en voziček za eksplozivna sredstva.
(4)
Voziček mora imeti spredaj v smeri vožnje nameščeno certificirano električno varnostno svetilko, kolikor trasa prevoza ni razsvetljena s stalno razsvetljavo.
(5)
Hitrost pri prevozu eksplozivnih sredstev ne sme biti večja kot 2 m/s.
g) Prevoz eksplozivnih sredstev s transportnimi trakovi
(1)
Prevoz eksplozivnih sredstev je lahko izjemoma dovoljen tudi s transportnimi trakovi, vendar mora za takšen prevoz izdati posebna navodila tehnični vodja v soglasju s Službo za varnost in zdravje pri delu.
(2)
Po transportnih trakovih je prepovedan prevoz detonatorjev.
(3)
Na transportnem traku mora biti razstrelivo naloženo v originalni embalaži proizvajalca.
(4)
Razdalja med posameznimi embalažnimi enotami na transportnem traku mora znašati najmanj 6 m.
(5)
Med zgornjo ploskvijo embalažnih enot z razstrelivom, ki se jih prevaža po transportnem traku, in stropom ter elementi podgradnje in inštalacij mora biti najmanj 60 cm praznega prostora.
(6)
Nakladanje razstreliva na transportni trak in razkladanje z njega se sme opravljati samo na postajah, ki so opremljene z varnostnimi napravami za zvezo teh postaj s prostorom, iz katerega se vklaplja in izklaplja delovanje transportnega traku.
h) Nedovoljena transportna sredstva za eksploziv
Prevažanje eksplozivnih sredstev s členkastimi in verižnimi transporterji ter stresalkami je prepovedano.
3. Prenos eksplozivnih sredstev s površine v jamo
a) Obveščanje, čas in razdalja med prenosom
(1)
Prevoz eksplozivnih sredstev s površine v jamsko skladišče ali na delovišče po jašku, se lahko izvaja v času, ko ne poteka redni prevoz ljudi.
(2)
O prevozu po jašku mora odgovorna oseba za prenos eksplozivnih sredstev vnaprej obvestiti strojnika izvoznega stroja in signalista na odvozišču in dovozišču oziroma osebo, zadolženo za nadzor izvažalnega stroja, če je prevoz urejen avtomatsko.
(3)
Če prenaša eksplozivna sredstva več ljudi, mora biti razdalja med njimi najmanj 10m.
(4)
Prenos eksplozivnih sredstev se ne sme izvajati v času rednega prihoda in odhoda ljudi iz jame.
b) Prenos detonatorjev in električnih detonatorjev
(1)
Posameznik sme nesti do 1000 detonatorjev v originalni embalaži proizvajalca.
(2)
V progah med prenosom ne sme potekati promet.
(3)
Če prenos opravlja več oseb, mora biti razdalja med njimi najmanj 10 m.
(4)
Detonatorje in električne detonatorje, katerih količina je manjša od originalne embalaže proizvajalca, je dovoljeno prenašati v leseni ali ustrezni kovinski škatli aIi torbici, prenašati pa jih sme le strelec.
(5)
Če je v originalni embalaži proizvajalca več kot 1000 detonatorjev ali 500 električnih detonatorjev, morata zaboj nesti dve osebi.
(1)
Ena oseba sme nesti največ 30 kg razstreliva v originalni embalaži proizvajalca.
(2)
Če je v originalni embalaži več kot 30 kg razstreliva, jo morata nesti dve osebi.
(3)
Prenos manjše količine razstreliva od tiste v originalni embalaži je dovoljen le v leseni, usnjeni ali ustrezni kovinski škatli ali torbici.
d) Istočasen prenos razstreliva in detonatorjev
Izjemoma sme strelec istočasno prenašati do 10 kg razstreliva in do 40 raznih detonatorjev in to v ločenih škatlah ali v torbicah, ki ju nosi na Ievi in desni strani telesa.
e) Prenos eksplozivnih sredstev iz jamskih skladišč do delovišč
Določbe od 32. člena do 35. člena tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za prenos iz jamskih skladišč eksplozivnih sredstev do delovišč.
IV. SHRANJEVANJE EKSPLOZIVNIH SREDSTEV V SKLADIŠČIH
(1)
Eksplozivna sredstva se shranjujejo v jamskih skladiščih, ki so zgrajena in urejena v ta namen, in sicer v količinah, ki so določene v dovoljenju za uporabo skladišča.
(2)
Manjše količine eksplozivnih sredstev za potrebe enega ali več delovišč so lahko spravljene v priročnih shrambah, ki morajo biti v območju delovnih mest na varnem prostoru.
(1)
Eksplozivna sredstva lahko shranjujejo tudi v skladiščih na površini, ki so zgrajena in urejena v ta namen.
(2)
Skladišča na površini so lahko urejena tudi kot tipska priročna skladišča eksplozivnih sredstev (PSRS), ki so postavljena na primerno urejenem terenu in primerno zavarovana.
(3)
Gradnja skladišč eksplozivnih sredstev na površini se na podlagi ustrezne projektne dokumentacije izvaja v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo, in zakonom, ki ureja graditev objektov.
(4)
Za ureditev skladišč, pogoje skladiščenja in red v skladiščih eksplozivnih sredstev na površini, se poleg predpisov, ki urejajo te objekte, smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika.
(1)
V jamskih skladiščih, pomožnih skladiščih in priročnih shrambah morajo biti razstreliva popolnoma ločena od detonatorjev, in sicer:
-
v skladiščih: v posebnih komorah;
-
v pomožnih skladiščih: v posebnih komorah ali vdolbinah;
-
v priročnih shrambah pa v posebnih vdolbinah ali v zabojih.
(2)
Vžigalne vrvice in pomožna vžigalna sredstva se hranijo v istem prostoru z razstrelivi, vendar ločeno od razstreliv v posebnih vdolbinah ali zabojih.
(3)
Detonacijske vrvice in busterji se lahko hranijo v istem prostoru kot razstreliva.
3. Količine eksplozivnih sredstev v skladiščih
(1)
V eni komori jamskega skladišča je dovoljeno imeti:
-
7000 kg gospodarskega razstreliva;
-
do 20000 različnih vrst detonatorjev.
(2)
Če za shranjevanje detonatorjev in električnih detonatorjev ni posebne komore, se sme ta sredstva spravljati v vdolbine v dohodni progi, ki morajo biti zaprte z vrati.
(3)
Vsaka vrsta eksplozivnih sredstev, mora biti v komori zložena ločeno.
(4)
Izjemoma, ob izvedenih dodatnih ukrepih, ki zagotavljajo enako varnost, kot pri normalnih količinah, se smejo skladiščiti tudi večje količine razstreliv. Dovoljenje za to izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi tehnične dokumentacije.
V pomožnih skladiščih se sme skladiščiti do 2000 kg razstreliva in do 4000 kosov različnih vrst detonatorjev.
4. Graditev jamskih skladišč, pomožnih skladišč in priročnih skladišč za shranjevanje eksplozivnih sredstev v rudnikih s podzemeljsko eksploatacijo mineralnih surovin
(1)
Jamsko skladišče za eksplozivna sredstva se lahko gradi samo na osnovi rudarskega projekta.
(2)
Pred izdelavo rudarskega projekta je treba dobiti dovoljenje za lokacijo jamskega skladišča, izdano od organa, ki je izdal dovoljenje za izkoriščanje.
(3)
Zgrajeno jamsko skladišče je dovoljeno uporabljati šele po pridobitvi veljavnega dovoljenje za uporabo.
V rudarskem projektu mora biti upoštevana varnost ostalih rudniških objektov v primeru eksplozije v skladišču.
b) Pogoji za graditev jamskih skladišč za eksplozivna sredstva
Jamska skladišča se gradijo v jalovih kamninah ali koristni mineralni substanci na suhem mestu, po možnosti v trdnem materialu zunaj območja pritiska, ki bi utegnil povzročiti porušitev ali morebitno eksplozijo, ter tam, kjer se v primeru eksplozije ne bi poškodovali drugi jamski prostori in od koder bi lahko plini, nastali zaradi eksplozije, prodrli na delovišča.
(1)
Najmanjše razdalje jamskega skladišča od jamskih prostorov, glavnih poti, postrojev in objektov v jami so:
Najmanjša dopustna razdalja od najbližjih celic oziroma
komor jamskega skladišča v m
----------------------------------------------------------------------------------
Naziv v obliki celic (niš) v obliki komor
----------------------------------------------------------------------------------
Glavni ventilator 60 100
Zračilna vrata, ki
zagotavljajo zračenje vse jame
ali enega celega oddelka jame 60 100
Jamski hodniki, ki rabijo za
redni izhod in prehod, ter glavni
zračilni hodniki 20 25
Jaški, komore, črpalke,
elektro-stikalne postaje in
transformatorske postaje 60 100
Glavni izvozni jaški, jaški za
prevoz ljudi, podklopi in
vpadniki za vhod ljudi v jamo
oziroma izhod iz nje 100 100
Drugi hodniki in jamski prostori 15 15
----------------------------------------------------------------------------------
(2)
Te razdalje so izjemoma lahko tudi manjše, če se z izračunom na podlagi odpornosti kamnin proti udarnim valovom, določene s preskušanjem kamnin, ali na podlagi posebne konstrukcije skladišča ugotovi, da zadostuje tudi manjša razdalja, ne da bi bila pri tem ogrožena življenje ljudi in varnost objektov.
Vstop v dostopni prostor skladišča ne sme biti v hodniku glavnega vhodnega zračnega toka.
(1)
Skladišča se gradijo tako, da so v neposredni zvezi z izhodnim zračnim tokom in da so po najkrajši poti povezana z najbližjim odcepom svežega zračnega toka z vrtino ali zoženim hodnikom, ki se v primeru eksplozije lahko avtomatsko ali z varnega mesta zapre.
(2)
Če je povezava skladišča s svežim zračnim tokom prek vrtine premera do 300 mm, zadostuje, da je vrtina pravokotna na os skladiščnega dostopnega hodnika.
(3)
Če je skladišče povezano s svežim zračnim tokom po zoženem hodniku, mora biti profil hodnika v smeri izhodnega zračnega toka najmanj za 20% večji od profila hodnika iz smeri vhodnega zračnega toka.
(4)
Zožitev v hodniku iz odcepa svežega zračnega toka mora biti izvedena v dolžini najmanj 5 m, površina zoženega profila pa ne sme biti večja od 2 m2.
Dostopni hodnik skladišča z dvema komorama mora biti najmanj dvakrat pravokotno prelomljen, za skladišča z več kot dvema komorama pa najmanj trikrat pravokotno prelomljen, s tem da so na prelomih hodnika 3 m globoke odbojne vdolbine profila hodnika za ublažitev udarcev v primeru eksplozije.
(1)
Skladišča se lahko gradijo z dvema ali več komorami glede na količino in vrsto eksplozivnih sredstev, s tem da je treba posebej predvideti komore za hrambo detonatorskih kapic in električnih detonatorjev ter prostor za izdajanje eksplozivnih sredstev.
(2)
Skladišča imajo lahko več komor glede na količino in vrsto eksplozivnih sredstev, toda največ 6 komor, od katerih so lahko največ 4 namenjene za razstrelivo, ena komora za shranjevanje različnih vrst detonatorjev ter ena komora za izdajanje eksplozivnih sredstev.
(3)
Po potrebi se lahko uredijo tudi komore za vžigalne vrvice ter prostor za hrambo strelskih torb, strojčkov za vžig min, strelskih instrumentov in pribora za razstreljevanje.
(1)
Posamezne komore morajo biti zgrajene tako, da je njihova vzdolžna os pravokotna na os dostopnega hodnika (iz katerega se neposredno vstopa v komore). Proti vsaki komori mora biti na drugi strani dostopnega hodnika v profilu komore zgrajena najmanj 3 m globoka odbojna vdolbina.
(2)
V jamah z nevarnim premogovim prahom v odbojnih vdolbinah, ki morajo biti globoke 5 do 6 m, ter v dostopnih hodnikih je treba predvideti vodne jezove ali pregrade za kameni prah.
Debelina zida (celote) med komorami se določi z izračunom na podlagi trdnosti materiala celote, vendar ne sme biti manjša od 6 m.
(1)
Prostori skladišča eksplozivnih sredstev morajo imeti prosto višino najmanj 2,20 m.
(2)
Če so komore delovnega prostora za izdajanje eksplozivnih sredstev in dostopni hodniki zgrajeni v kamninah, ki niso trdne ali bi se lahko vnele, se komore delovnega prostora za izdajanje eksplozivnih sredstev in dostopni hodniki do razdalje 10 m od komor obzidajo z nezgorljivim materialom (opeka, beton ipd.), drugi deli hodnika pa so lahko podprti z lesenim materialom, premazanim s proti ognju odpornimi sredstvi.
(3)
Tla prostorov, v katere se spravljajo ali iz katerih se izdajajo inicialna sredstva za vžig, morajo biti ravna, iz negorljivega materiala in ne sme iskriti.
Glavna vrata skladišča se postavijo pred prvim prelomom dostopnega hodnika. Vrata morajo biti železna, rešetkasta in se morajo zaklepati z dvema patentnima ključavnicama. Lahko se uporabljajo železna ali lesena s pločevino okovana vrata, vendar z rešetkasto odprtino za zračenje. Glavna vrata skladišča se morajo odpirati navzven.
(1)
Vrata komor morajo biti polna, z rešetko za zračenje, enokrilna, ki se odpirajo navzven in zapirajo s patentno obesnico ali patentno ključavnico.
(2)
V istem skladišču ne sme isti ključ odklepati dveh ključavnic ali dveh obešank.
(3)
Glavna vrata skladišča in vrata komor morajo natančno nalegati na svoj okvir, tako da jih ni mogoče podreti z vzvodom, kadar so zaklenjena.
(4)
Vsaka komora mora imeti samo en vhod. Če je zračenje izvedeno diagonalno skozi komore, je zračilna povezava komore z zračilnim hodnikom mogoča samo skozi vrtino ali odprtino v zidu, zaprto z močno železno rešetko, ter od nje proti notranji strani dovolj odmaknjena z gosto jekleno ali podobno mrežo.
Vrata vdolbin (niš), v katerih so detonatorske kapice, električni detonatorji, vžigalne vrvice in detonirne vžigalne vrvice, se izdelajo iz železne pločevine, debele 3 mm, z diagonalnim ojačanjem iz zavarjenih palic ali iz lesa, obloženega z jekleno pločevino.
(1)
V komorah za eksplozivna sredstva se lahko postavijo police.
(2)
V skladišču eksplozivnih sredstev mora biti tudi posebna komora s pultom za izdajanje eksplozivnih sredstev.
(3)
Skladišča za eksplozivna sredstva morajo biti opremljena z ustreznimi sredstvi za gašenje požarov.
(1)
Skladišča eksplozivnih sredstev (hodniki in komore) se morajo zračiti s pretočnim zračnim tokom ali s posebnim ventilatorjem z zračilnimi cevmi.
(2)
Odprtine za zračenje komor se morajo izdelati tako, da plamen ne more skoznje izbruhniti, odprtine na vhodih v komore za iniciatorje eksplozije pa se zavarujejo z dovolj gosto mrežo tako, da vanje ni mogoče ničesar potisniti ali vreči.
c) Pomožna skladišča za eksplozivna sredstva
(1)
Pomožno skladišče za eksplozivna sredstva ima po potrebi komore in vdolbine za shranjevanje eksplozivnih sredstev.
(2)
Pomožno skladišče ima lahko tudi eno samo komoro ali vdolbino za razstrelivo in predprostor, v katerem je vdolbina za detonatorje, ki pa je oddaljena najmanj 6 m od komore ali vdolbine za razstrelivo in katere os je pravokotna na os predprostora.
(3)
Nasproti komore ali vdolbine za eksplozivna sredstva mora biti odbojna vdolbina.
Pomožna skladišča s posodami za eksplozivne zmesi, iz katerih se po pnevmatski poti s cevmi prevaža zmes do kraja uporabe, se morajo graditi posebej in se ne smejo v njih hraniti druga razstreliva in eksplozivna sredstva.
V predprostor pomožnega skladišča se vstopa neposredno iz dostopnega hodnika.